Kako Cerarjeva vlada namesto znižanja DDV raje deli bonbončke svoji volilni bazi

Uredništvo
2

“Čas je, da državljanom damo dokaz, da se da iti naprej,” je predsednik vlade Miro Cerar pojasnil uvedbo 2. januarja kot dela prostega dne ter nekaterih drugih “bonbončkov”, ki naj bi bili “pokazatelji izboljšanja razmer”.

A slednje ni veljalo za znižanje DDV, ki je bil kot krizni ukrep povišan v času vlade Alenke Bratušek leta 2013, češ da bi iz proračuna letos izpadlo približno 150 milijonov evrov.

Zanimivo pri tem je, da je približno prav tolikšno vsoto vlada v zadnjih mesecih razdelila med različne skupine državljanov, ki so večinoma del javnega sektorja ter dodala še nekaj ukrepov, ki jih bo plačalo gospodarstvo.  

Dvig davka na dodano vrednost (DDV) za 2 odstotni točki je bil prvi protikrizni ukrep predsednice vlade Alenke Bratušek maja 2013. Zapisan je bil v zakonu o izvrševanju proračuna, katerega veljavnost se je iztekla z letom 2015. A Cerarjeva vlada ga je enostavno prepisala v drug zakon, s čemer je zvišan DDV postal trajen ukrep.

A zaradi izhoda iz recesije in gospodarske rasti ter splošnega optimizma je poslanec Andrej Čuš decembra lani v Državnem zboru vložil predlog za znižanje stopnenj DDV na 20 in 8.5 odstotkov, kot je veljalo pred krizo.

Vendar ga je vlada pred dnevi zavrnila, češ da mora kljub ugodnim kazalcem tudi “v prihodnjih letih nadaljevati postopno javnofinančno konsolidacijo in si še naprej prizadevati za uspešno upravljanje dolga državnega proračuna.”

Po oceni vlade bi proračun s tem izgubil 150 milijonov evrov, zato “proračunski položaj ne daje možnosti za znižanje stopenj DDV brez hkratnih ukrepov na prihodkovni in/ali odhodkovni strani.”

Bonbončki iz proračuna zgolj za ciljne skupine

Vse lepo in prav, vendar čeprav smo minulo leto še vedno potrebovali 686,9 milijonov evrov izposojenega denarja za izenačitev proračunskih prihodkov z odhodki in obenem plačali 1.16 milijarde evrov za obresti starih dolgov, je Cerarjeva vlada začela s podeljevanjem bonbončkov posameznim skupinam državljanov.

Z mini davčno reformo je najprej uvedla nov dohodninski razred in razbremenila tiste, ki prejemajo med 2.000 in 4.000 evri NETO plače. Čeprav se je sklicevala na razbremenitev inženirskega kadra, pa v ta rang zaslužkov večinoma pade višji uradniški sloj in politični funkcionarji. Predviden izpad prihodkov v letu 2017 je 60 milijonov evrov.

Nato je po stavki zdravnikov z njimi sklenila dogovor, ki bo po predvidevanjih proračun obremenil za dodatnih 50 milijonov evrov.

Sledila je sklenitev sporazuma s sindikati javnega sektorja konec leta, ki je, poleg že prej dogovorjenih sprostitev v višini 110 milijonov evrov, v letu 2017 javnim uslužbencem zagotovila še dodatnih 56 milijonov evrov.

Naštete bonuse v skupni višini 166 milijonov evrov, namenjenim v glavnem javnim uslužbencem, bomo plačali davkoplačevalci. Gre torej za povsem primerljivo vsoto, kot če bi stopnji DDV vrnili na 8.5 % in 20 %, kot sta bili leta 2013.

A v tem primeru bi bili na boljšem vsi, ne pa zgolj točno določene skupine državljanov, ki so za vlado očitno posebej pomembne.

Bonbončki za ciljne skupine na račun gospodarstva

A to so zgolj bonbončki, s katerimi je vlada obremenila državni proračun. Preostale je prenesla na gospodarstvo.

Denimo dvig davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 %, s čemer si je vlada v proračunu za 2017 zagotovila 100 milijonov evrov dodatnih sredstev, ki jih bo razdelila javnim uslužbencem.

Sledila je uvedba 2. januarja kot dela prostega dneva, ki ga bo seveda ponovno plačalo gospodarstvo.

Enako velja za dvig minimalne plače v višini 9 € NETO mesečno, sprejete minuli teden.

Znižanje DDV bi bil edini ukrep, dober za vse

Če bi namesto zgornjih ukrepov, od katerih imajo korist le posamezne skupine državljanov, škodo pa gospodarstvo, vlada znižala DDV za 2 odstotni točki na raven pred krizo, bi pridobili vsi, še posebej pa najbolj ranljivi člani družbe. Lažje bi tudi zadihalo gospodarstvo.

Po izračunih poznavalcev je bila namreč 4 članska družina zaradi dviga DDV letno bolj obremenjena za 400 € kot pred tem.

Ali če pogledamo zgolj izračun, koliko bi posameznik ali 4 članska družina pridobili zgolj pri hrani:

Po Slovenski košarici hrane mesečni proračun, potreben za zdravo prehrano, znaša 178 EUR za samsko osebo in 609 EUR za družino z dvema odraslima osebama in dvema otrokoma.

Če računamo, da za hrano plačujemo 9.5 % DDV, po starem pa smo en odstotek manj, bi samo pri hrani posameznik na leto pridobil okrog 21 €, štiričlanska družina pa 73 €. Kje so še pa druge vsakodnevne dobrine, obdavčene po višji stopnji, kjer je razlika 2 odstotka.

Zakaj bi vlada pomagala vsem državljanom in gospodarstvu, če lahko le svojim volivcem?!?

Iz zgornjih seštevkov je jasno, da bi vlada, če bi tako želela, s sredstvi, ki jih je razdelila v minulih mesecih, z lahkoto spustila DDV na predkrizno raven.

Po zdravi pameti in ob idealističnih predstavah o politiki kot upravljanju s skupnim dobrim v skupno dobro, bi seveda to bilo pravično in pošteno in navsezadnje za državo v vseh pogledih koristno.

A vladne odločitve so s pragmatičnega političnega vidika povsem logično razložljive. Zakaj bi z razbremenitvijo pomagali vsem državljanom, med katerimi jih večina tako ali tako nikoli ne bo volila, ali pa gospodarstvu, ki je tako ali tako daleč od njihovih socialističnih politik, če pa lahko ta denar pametno vložijo v utrjevanje svoje volilne baze?!?

In za največjo vladno stranko, SMC, se ve, da njena podora prihaja od zaposlenih v javnem sektorju, predvsem iz višjega uradništva in izobražencev v šolstvu, izobraževanju, kulturi, znanosti … kateri živijo na proračunskih sredstvih.

Nekatere razbremenitve prihajajo za ljudi z najnižjimi plačami, ki so močna volilna baza Socialnih demokratov. Ko bo čas za to, smo lahko prepričani, da bo za “svoje upokojence” poskrbel tudi DeSUS.

Za vse ostale je oblasti v resnici bolj ali manj vseeno, računajoč na vse večjo volilno abstinenco in pasivnost tistih, ki so prepričani, da se na volitve itak ne splača, saj so “vsi politiki enaki”.

Žalostno ali ne, že naslednje volitve znajo potrditi, da je njihova računica še kako pravilna.

2 KOMENTARJI

  1. Če bi živeli v Avstriji ali Švici bi vam človek dal prav za logično razmišljanje. Ker smo pa v Sloveniji že vsi balkanizirani goljufi, so stvari drugačne. Pa menda ne mislite, da bi kdo ob znižanju DDV znižal tudi cene. V nobenem bifeju ne bi pili cenejše kavice, v nobeni gostilni cenejšega piva in v nobeni trgovini ne bi kupili cenejših živil. Celo vsaka branjevka bi vam zelenjavo kvečjemu podražila, češ da je morala spremeniti programe na blagajni, kar je povečalo stroške. Samo država bi dobila 100 ali 200 milijonov manj, ki bi jih izsesala iz davkoplačevalcev. Tako so pa s temi piškotki vsaj nekateri nekaj dobili. Jaz najbolj privoščim tistim z minimalnimi plačami in pokojninami, s katerimi se res ne da preživeti. Tudi jamranje, da bi nekaj evrov dodatka k minimalni plači škodilo gospodarstvu, je navadna balkanska goljufija in ogaben pohlep po še večjem dobičku.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime