Prizadevanja Evrope, da bi prilagodila svoj gradbeni sektor in ga bolj uskladila s podnebnimi cilji in cilji krožnega gospodarstva, bodo zahtevala bistveno spremembo metodologije, ne le uporabo drugačnih materialov kot danes.
Gospodarstvo evropskega gradbenega sektorja dosega letni promet v višini skoraj 1 milijarde EUR, vendar ima to svojo ceno: v tem sektorju se porabi polovica primarnih materialov v EU, iz njega pa izvira tretjina vseh odpadkov. Strokovnjaki pravijo, da se mora to spremeniti, če naj bo sektor pripravljen na prihodnost.
Spremembe pri načinu gradnje
“Način gradnje se mora nujno spremeniti, saj ne moremo več graditi za odlagališča,” je dejala Katharina Blümke, raziskovalka na katedri za trajnostno gradnjo pri inštitutu KIT v Karlsruheju. Elena Boerman, raziskovalka na področju trajnostne gradnje v Karlsruheju, je dodala, da imamo zaradi načina gradnje gradbeno industrijo, v katero se vnašajo viri, ki na koncu pridejo ven v obliki odpadkov.
Bruselj si vse bolj prizadeva za povečanje krožnosti gospodarstva bloka, zmanjšanje količine odpadkov in povečanje evropske trajnosti.
“Ne bomo si mogli več privoščiti, da bi zapravljali toliko virov,” je opozorila Blümke in dodala, da materiali, kot sta cink in baker, postajajo redki. Planetarne meje pa se čutijo tudi pri pridobivanju peska. Pesek je med drugim ključna sestavina pri proizvodnji betona.
Dejstvo, da se viri iz gradbeništva preselijo na odlagališča, zahteva nov pristop k tej temi, je dejala. “Uporabljajte druge, enovrstne materiale, izbirajte načine gradnje tako, da se lahko materiali in sestavni deli med seboj povežejo na razgradljiv način.”
Podobno kot pri kockah Lego, svetovno znani danski “igrači”, trdita strokovnjakinji, stavbe ne bi smele biti konec življenjske dobe materiala v vrednostni verigi.
“Na stavbe moramo gledati kot na skladišča materiala,” je dejala Boerman. Če imate “življenjsko dobo stavbe X let”, bi bil material “shranjen” v stavbi. “Po tem času ga lahko spet vzamete ven. Tako kot v banki. Tako deluje krožna gradnja,” je pojasnil nemška strokovnjakinja za bruseljske medije.
Nova revolucija na področju materialov?
Tradicionalne ideje o trajnostni gradnji, prehod na materiale, ki odrastejo, kot je les, se zdijo vse bolj zastarele. “Gradnja z lesom je ena od možnosti,” je dejala Blümke. Po mnenju strokovnjakinje les velja za material visoke vrednosti, ki ga je treba glede na njegovo pomembno vlogo v drugih sektorjih uporabljati čim bolj učinkovito.
“Ne moremo samo reči, da bomo vse gradili iz lesa, in potem bomo rešili vse težave,” je dodala. Posebej skrbno je treba razmisliti o uporabi lesa v kompozitnih ploščah – ploščah iz iveri, ki jih danes pogosto najdemo v številnih evropskih gospodinjstvih.
Ko je izdelana tradicionalna iverna plošča, sta les in lepilo v proizvodnem procesu neločljivo pomešana. Biomasa se nato izgubi kot material in bo na koncu odložena na odlagališču, saj je zaradi lepila običajno preveč strupena za uporabo kot gnojilo.
“Izolacija iz morskih alg ima podobne U-vrednosti kot lesena izolacija, vendar je, prvič, čista, in drugič, enostavno jo je mogoče uporabiti. Zaradi svoje naravne teksture je neprivlačna za škodljivce,” pravi Blümke. Glede na številne možnosti, ki rastejo v naravi, ni smiselno, da bi se odločili za en sam izolacijski material, je pojasnila Boermanova.
Dodala je, da obstaja ogromno različnih izolacijskih materialov na ekološki osnovi, ki jih je mogoče reciklirati in imajo podobno izolacijsko učinkovitost kot tradicionalni izolacijski materiali. Vendar pa se novi materiali uvajajo počasi.
Poudarila je, da uvedba novih materialov v industrijo ne pomeni konca starih izdelkov. “En material ni dovolj. Potrebujemo raznolikost. Materiale je treba uporabljati na določenih mestih, kjer so smiselni,” je opozorila Boermanova.
Brez betona ne bomo nikoli mogli shajati, vsaj v sedanjem stanju. Zato potrebujemo pravo recikliranje betona, pri katerem agregati in vse druge sestavine na koncu spet pridejo ven, nato pa se iz istega materiala lahko naredi nov beton.
Na kakšni poti je Slovenija?
Kljub dejstvu, da je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropski uniji, je naš odnos do lesene gradnje povsem drugačen, z obžalovanjem ugotavlja dr. Manja Kitek Kuzman. Kakor pravi avtorica več monografij na temo gradnje z lesom, bi bil lahko les, ki ga imamo dobesedno pred vrati, zelo pomemben slovenski izvozni artikel, po katerem bi bili prepoznavni. A si lesena gradnja pri nas v primerjavi z zidano šele utira pot …
Saj smo mi v Sloveniji že poznali ekološko gradnjo. Imeli smo cimprane hiše in butanke. Prve so bile navadne brunarice ometane z ilovico in druge v celoti iz ilovice. Ob razgradnji take hiše ni odpadka. Sem prepričan, da se jih še najde. Predvsem v Prekmurju.
Za gradbene materiale nisem strokovnjak in se v tej zadevi ne bom delal pametnega. Sem pa mnenja, da se nikjer ne kaže zaleteti s kakšnimi roki, omejitvami in prepovedmi, dokler se ne preizkusi novitet. Obenem pa se moramo ves čas zavedati, da Evropa sama ne bo rešila sveta, postane lahko le globalno nekonkurenčna in konča kot tretji svet. Pri “zeleni” elektriki in električnih avtomobilih je bilo že narejeno nebroj neumnosti, ki so stale stotine milijard EUR, otipljivega rezultata v svetovnih razsežnostih pa ni nobenega. Še v evropskih dimenzijah ne.