Kaj moti mlade zdravnike pri sporazumu vlade s Fidesom in v čem prepoznavajo "balkanizacijo zdravstva"?

V sredo, 19. oktobra, je vlada podpisala sporazum z zdravniškim sindikatom Fides in se izognila napovedanim stavkam z namenom izstopa iz enotnega plačnega sistema, ki se je začel oblikovati že pod Drnovškom, vpeljan pa je bil pod ministrovanjem Gregorja Viranta med prvo Janševo vlado.

Sporazum določa vzpostavitev ločenega plačnega stebra, kar številni razumejo kot korak v smeri razgradnje enotnega plačnega sistema. V Levici so bili do sporazuma kritični, minister Danijel Bešič Loredan pa trdi, da ne gre za izstop.

Dan kasneje so se iz združenja Mladi zdravniki na dogovor odzvali z izjavo, naslovljeno "Dobili nismo ničesar, razen obljub".

Plače zaradi odsotnosti tarifnega dela v sporazumu zaenkrat ostajajo enake, do sprememb v zakonodaji pa bo prišlo v letu 2023.

V članku predstavljamo vidik mladih zdravnikov na sporazum, na enotni plačni sistem in na stanja zdravstva na Slovenskem.

Ne moremo z enako šablono vrednotiti različnega dela

Mladi zdravniki sporazuma vlade s Fidesom ne ocenjujejo v celoti negativno. Menijo, da gre za izkaz zavedanja odločevalcev: "Signal, da počasi postaja jasno, da je trenutno obstoječi "enotni" plačni sistem zaradi svoje oblike in lastnosti nezadosten pri naslavljanju sektorskih specifik, saj gre enostavno za različno naravo dela čez različne dele naše družbe."

Izpostavili so dejstvo, da imajo različna dela lastne organizacijske in druge specifike, ki jih ni mogoče posploševati oz. "z enako šablono izmeriti in vrednotiti delo delavca", ki se ukvarja s popolnoma drugačnim delom kot drugi,  "kljub temu (da) najbrž obstaja nek skupni temelj, ki določa osnovna pravila igre."



V 2. členu sporazuma je določeno oblikovanje ločenega stebra ne glede na potencialno nasprotovanje drugih sindikatov. Do tega so nekoliko kritični in menijo, da si zdravniki želijo celostnega naslavljanja specifik delovnih procesov v zdravstvu. To naj bi dosegli prek vključitve vseh vrst zdravstvenih delavcev, ki se ukvarjajo s pacienti, v dialog o postavljanju temeljev sistema.

"Če želimo pacientu zagotoviti kvalitetno in moderno obravnavo, moramo zdravstveni delavci k njemu pristopiti timsko in celostno."

Poudarjajo namreč, da se z nekonkurenčnimi delovnimi pogoji in sistemskimi ovirami ne srečujejo vsi zaposleni. Njihove težave rezultirajo v nefunkcionalnosti timov in izgorevanju; posledično pogosto pride do zapiranja ali izrazitega zmanjševanja specialističnih dejavnosti.

"To je gotovo znak alarma, ki zadeva in prizadene vse v slovenski družbi, ne le trenutno obolelih. Saj je kmalu lahko na drugi strani, ko potrebuje zdravstveno pomoč, čisto vsak izmed nas."

https://twitter.com/MladiZdravniki/status/1581318760224653312?s=20&t=0qZEKyaFgl4CWg9DlHuHHQ

Glede odsotnosti tarifnega dela v sporazumu so zgroženi. Predvsem so kritični do tega, kar vidijo kot pomanjkanje politične volje, kjer naj bi bili najbolj prizadeti prav mladi zdravniki.

Trenutno sicer potekajo pogajanja za naslovitev omenjenih nesorazmerij znotraj tarifnega dela pogodbe, vendar razplet še ni očiten: "Zaenkrat je prvi uspeh sploh to, da se lahko pogovarjamo o zgodovinskem koraku za zdravstvene delavce, to je samostojni steber plačnega sistema."

Stavk zaenkrat ne nameravajo izvajati, saj se lahko le-te zavlečejo na mesece. Bolnikov, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, pa zaradi tega ne bo nič manj. Tudi pacienti, pravijo, so vsakodnevne žrtve slabega sistema.

Privatizacija in 'divja privatizacija' ali balkanizacija

V svoji prvi izjavi so zatrdili, da se peljemo v smeri 'balkanskega zdravstva'.

Razložili so nam, da z balkanizacijo zdravstva mislijo na neprimerno voden zdravstveni sistem, ki odpira vrata 'divji privatizaciji' – le-ta se je že zgodila pri naših južnih sosedah.

Urejene privatizacije zdravstva ali zdravstvenih storitev ne problematizirajo – nasprotno: "Izkazala se je za učinkovit način spopadanja z obvladovanjem konstantno večjega števila zdravstvenih storitev, ki jih je možno izvajati, niso nujne oziroma, jih je možno kvalitetno normirati in nadzorovati kvaliteto njihovega izvajanja. Podoben sistem kvalitetno in urejeno že deluje v državah severno od nas."

Problem vidijo v nenadzorovani, 'divji' privatizaciji brez sistemske ureditve. Nadzor je iz njihovega vidika nujen za preprečitev pomanjkanja izvajalcev nujnih in nepredvidljivih zdravljenj v javnih zavodih.

Strokovnjaki za tovrstna zdravljenja naj bi zaradi slabih pogojev ali plač pogosto odhajali v zasebne ustanove, ki ponavadi izvajajo nenujne storitve z manj nepričakovanimi zapleti.

Menijo, da nas odhod v 'divjino' lahko čaka v prihodnosti, če ne naslovimo sistemskih težav.

"Država goljufa vas in nas, ko obljublja in zaračunava storitve, ki niso dostopne"

V svoji objavi so Mladi zdravniki izjavili tudi, da "država goljufa vas in nas, ko obljublja in zaračunava storitve, ki niso dostopne."

Razložili so, da je naš solidarnostni princip odlika, a univerzalno dostopnost storitev omogoča le v teoriji. V praksi "prihaja do situacij, kjer zaradi slabega upravljanja z zdravstvenim sistemom do mnogo storitev ni možno priti v času, ko bi jih potrebovali."

Logična posledica tega, pravijo, so nedopustne čakalne dobe in poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi se mu lahko izognili. Opisali so praktičen primer situacije kolegice iz družinske ambulante, 'vsakdanjik' družinskih in drugih ambulant.



Situacijo slabšajo tudi odhodi sodelavcev zaradi slabih plačil in 'absurdnih' delovnih pogojev.

"Želimo evropska razmerja do povprečne plače"

Mladi zdravniki so naredili primerjalne analize plač z nekaterimi državami, kamor naši zdravniki najpogosteje odhajajo, na primer z Nemčijo in Avstrijo.

Plače slovenskih mladih zdravnikov naj bi bile precej nižje od tistih v evropskih državah s primerljivim sistemom in razvitostjo.

https://twitter.com/MladiZdravniki/status/1581318756923748352?s=20&t=0qZEKyaFgl4CWg9DlHuHHQ

Ključno je, poudarjajo, da je primerjava standardizirana glede na našo kupno moč in BDP – ne gre za problem absolutnih plač. Večkrat so zasledili 'zavajanje', da želijo 'evropske plače'. "Ne! Želimo evropska razmerja do povprečne plače."

Dodajajo, da je čas za balkansko analizo: "Počasi bomo morali napraviti tudi primerjavo plač z našimi južnimi sosedami, saj so tudi tam ugotovili, da brez primernega plačila zdravnikov le-teh ni, in so jih občutno dvignili. Dejansko smo na repu."

Večkrat se sprašujejo, zakaj v Sloveniji ni bila narejena revizija stanja s strani neodvisnih in mednarodnih revizijskih podjetij, saj bi nam nastavile "resnično in nujno potrebno ogledalo".