Spoznanja prvega šolskega dne leta 2021 za učence s posebnimi potrebami

Šolska vrata so se prvič po 26. oktobru danes znova odprla za nekaj več kot 4.700 učencev s posebnimi potrebami in skoraj 3.000 zaposlenih, ki z njimi dela. Gre za prvo sprostitev pouka v živo, ki pa ji bodo v prihodnjih tednih sledile še druge. Kot je včeraj v oddaji Studio City povedala ministrica za izobraževanje Simona Kustec, morda že prihodnji teden. O tem bo sicer sredi tedna odločala vlada.

Začetek pouka v živo za otroke s posebnimi potrebami je najkasneje do 4. januarja vladi naložilo Ustavno sodišče, zaradi testiranj učiteljev so začetek preložili na danes. Izkušnje po šolah pa so različne, čeprav večinoma pozitivne.

V šole danes večina otrok

V Ljubljanski center Janeza Levca je danes prišlo štiri petine otrok, ki zavod obiskuje sicer. Na Osnovni šoli Antona Janše v Radovljici so od 90-ih vpisanih otrok danes manjkali le trije, medtem ko jih je v novomeško osnovno šolo Dragotina Ketteja prišla le dobra polovica, 68 od 131 vpisanih otrok.

Preostali so ali bolni, čeprav, kot zagotavljajo njihovi starši, ne za covidom 19. Nekateri otroci imajo druge bolezni in motnje, zaradi katerih okužba zanje predstavlja večje tveganje, zato so jih starši zadržali doma, nekaj takih, ki sicer obiskujejo neobvezni del posebnega programa vzgoje, pa pričakujejo v prihodnjih dneh. Na OŠ Dragotina Ketteja se šola tudi precej romskih otrok, ki so bili danes večinoma odsotni.

Večina učiteljev prisotnih, a po nekod so imeli težave

Nekaj težav pri organizaciji pouka so nekaterim šolam predstavljale tudi odsotnosti učiteljev, a je situacija spet od šole do šole različna. Medtem ko so v Novem mestu prisotni vsi učitelji, drugod beležijo bolniške odsotnosti v običajnem obsegu, zato težav z organizacijo ni bilo.

Povsem drugače pa je bilo danes v Murski Soboti. Zaradi pomanjkanja osebja IV. osnovne šole še niso odprli. Več učiteljev je namreč na včerajšnjem hitrem testiranju dobilo mejno vrednost, zato so »negativnost« na covid 19 dokazovali s PCR testi, nekateri so tudi na bolniški ali skrbijo za svoje otroke. Šola bo zato svoja vrata odprla šele jutri, ko bodo zmogli sprejeti približno 70 % svojih učencev, ki se jutri nameravajo vrniti v šolske klopi.

Učitelji so se tudi večinsko odzvali na poziv na testiranje pred začetkom pouka. Na državni ravni naj bi se tako testiralo približno 86 % od skoraj 3.000 učiteljev, ki učijo v šolah s prilagojenim programom. Pri nekaterih zaradi odsotnosti z dela ali pred kratkim preboleno koronavirusno boleznijo testiranje niti ni smiselno.

Veselje ob vrnitvi v šolo in njen pomen

Pouka v šoli pa so se zelo razveselili še posebej učenci in njihovi starši. Čeprav izza mask se je iz njihovih obrazov dalo prebrati navdušenje nad vrnitvijo v šolo. Še posebej za otroke s posebnimi potrebami šola predstavlja primarne socialne stike, od katerih so bili v tem času izolirani. Tam imajo tudi večino svojih prijateljev, zato je zanje že pred karanteno veljalo, da so v šolo načeloma hodili rajši kot njihovi vrstniki v običajni šoli, nam je zaupala ena izmed učiteljic.

Obiskovanje šole pa ima zanje tudi terapevtski in socialni pomen, saj jim predstavlja potrebno rutino, razvoj samostojnosti in odgovarja na nekatere njihove posebne potrebe. Prav zato so prav oni tisti, ki so v šolske klopi sedli prvi.

Pouk v mehurčkih

A prav pri njihovi vrnitvi v šolske klopi je tudi nekaj nevarnosti. Problem pogosto predstavlja dopovedovanje, kako se držati zaščitnih ukrepov zoper širjenje virusa, pogosteje pa imajo prav ti učenci tudi kakšne pridružene bolezni ali motnje, zaradi česar so bolj rizična skupina v primeru okužbe.

V šolah zato ta problem rešujejo na različne načine. Že tako so razredi veliki največ 8 učencev, na šolah pa se trudijo, da bi v največji meri pouk izpeljali v obliki razrednih mehurčkov, praktično brez mešanja med razredi, po nekod bodo učence delili še v manjše skupine. V Novem mestu bodo vse aktivnosti izvajali izključno znotraj matičnih razredov, kjer bo en učitelj otroke zjutraj sprejel in bo z njimi preživel prvi del pouka, nato jih prevzame drugi učitelj, ki bo z njimi do predaje staršem, s čimer zagotovijo tudi čim manjše število stikov med učitelji in učenci.

Določen izziv tukaj prinaša vprašanje kadra. V centru Janeza Levca je več učiteljic, ki so si za ta teden zagotovile varstvo svojih otrok, a če se preostali vrtci in šole ne bodo kmalu odprli, utegnejo tukaj imeti s tem težavo.

Da le ne bi prihajalo do novih sprememb

Ker neposredna vez med učencem in učiteljem predstavlja temelj poučevanja, so večinoma odprtja šol veseli, a je bilo danes slišati tudi opozorila, da bi bilo z odpiranjem bolje počakati še kakšen teden, da se na epidemiološki sliki dodobra izkažejo učinki prazničnega druženja. Še posebej za otroke s posebnimi potrebami, za katere prav menjava okolja, rutine in načina dela namreč zanje predstavlja zelo velik stres.

Zato se lahko nadejamo upanja, da bo obdržala namera šolske ministrice Kustečeve, da se bodo otroci, ko se bodo vrnili v šolo, tja vrnili trajno.