Kaj je "napad na evro", ki ga naj bi pripravljala Italija, in kako je povezan z možnostjo inflacije

Foto: Storyblocks
POSLUŠAJ ČLANEK
V italijanskem dnevniku La Repubblica in nemškem portalu focus.de smo zasledili novico, da naj bi Italija pripravljala napad na evro. To v resnici ne bi bil špekulativni napad na evropsko valuto, ampak pomeni, da italijanska vlada želi veljavnost pravil “pakta za stabilnost evra”, ki omejuje proračunski primanjkljaj držav članic evra na 3 % gospodarske proizvodnje, skupni dolg pa na 60 %, preložiti vsaj do leta 2023. Ta pravila bi morala že biti v veljavi, ampak so jih zaradi pandemije zamrznili do konca leta 2022.

Poleg Italije so takšnim idejam naklonjene tudi druge visoko zadolžene države, kot so Grčija, Španija in Portugalska.

Italijansko stališče je pa za evropsko monetarno in ekonomsko politiko sporno.

Še posebej za osem držav članic, katerih finančni ministri so v odgovor podpisali dokument, ki pravi, da zmanjševanje prekomernega javnega dolga mora ostati skupen cilj, ter opozarja, da pogodba obvezuje k izogibanju in odpravljanju prekomernega dolga. Te države so Avstrija, Danska, Latvija, Slovaška, Češka, Finska, Nizozemska in Švedska.

Po finančni in gospodarski krizi leta 2008 so se vse članice evropske Unije strinjale z dejstvom, da Evropska unija potrebuje model gospodarskega upravljanja, ki bi bil učinkovitejši od dotedanjega. Privolili so v nov model nadzora nad davčno, makroekonomsko in monetarno politiko.

Ekonomska politika Evropske unije:


Cilj Evropske unije je od vsega začetka, da so “države članice trdno odločene, da okrepijo in uskladijo svoja gospodarstva ter ustanovijo ekonomsko in monetarno unijo“.

Unija si prizadeva za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnovešeni gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek.

Finančna in gospodarska kriza v letih 2008–2012 je razkrila temeljne težave in nevzdržne trende v številnih evropskih državah, pokazala pa je tudi, kako zelo soodvisna so gospodarstva Evropske unije. Izkazalo se je, da je za reševanje težav ter za pospešitev rasti in ustvarjanja delovnih mest v prihodnosti potrebnega več usklajevanja gospodarskih politik v vsej Uniji. Zato je bil pregledan in okrepljen sistem organov in veljavnih postopkov gospodarskega usklajevanja. Od leta 2011 je bilo sprejetih več zakonodajnih aktov in bil okrepljen gospodarski in proračunski nadzor.

Evropska monetarna politika:


Evropski sistem centralnih bank obsega Evropsko centralno banko (ECB) in nacionalne centralne banke vseh držav članic Evropske unije. Njegov glavni cilj je ohranjati stabilne cene.

Svet ECB pri uresničevanju tega poglavitnega cilja svoje odločitve opira na strategijo monetarne politike, izvaja pa jih z inštrumenti, kot so operacije odprtega trga, odprte ponudbe in vzdrževanje obveznih rezerv.

In tukaj pride na dan inflacija, o kateri se zadnje čase kar precej sliši. Dražijo se ne samo nepremičnine in gradbeni materiali, vedno več denarja moramo dati tudi za hrano in druge osnovne potrebščine. Nekateri celo trdijo, da gremo proti hiperinflaciji.

Kaj pomeni inflacija?


Inflacija je trajno in splošno povečanje cen blaga in storitev v gospodarstvu skozi čas.

Inflacijo lahko povzročijo nekatere spremembe temeljnih spremenljivk gospodarstva, ki povečujejo povpraševanje ali poslabšajo skupno ponudbo v državi, in se na ta način odražajo v zvišanju cen. Primer je lahko, kar se dogaja na nepremičninskem trgu v Sloveniji: vidno se je povečalo povpraševanje, ponudba pa je enaka ali celo manjša, zato so cene višje.

Drugi vzrok inflacije pa je tudi zvišanje državnega neravnovesja, ko država porabi več, kot ima dohodkov.

Proti inflaciji ima država različne možnosti in instrumente, od usmerjanja obrestne mere in upravljanja likvidnostnih razmer na trgu do zmanjšanja javne uporabe, primanjkljaja in državnega dolga.

In teh ukrepov italijanska vlada noče. Zato želi “pakt za stabilnost evra” zmrzniti do leta 2023.

Vprašanje je, če bodo ostale članice Evropske unije podprle italijansko idejo. Mediji poročajo, da italijanska vlada čaka izid nemških volitev. Ve namreč, da jih Angela Merkel ne bi podprla.

Če pa bodo Italijani uspešni v svoji strategiji, če bodo uspeli te ukrepe odložiti do leta 2023 ali še dlje, bo verjetna posledica - vedno višja inflacija.

Vsekakor bo do hiperinflacije v Evropi težko prišlo. Pogoj za hiperinflacijo je namreč možnost da lahko država tiska svoj denar (in ga tiska neomejeno). Te možnosti pa - na srečo - Italija nima.

Avtor prispevka je Jože Jan, bančnik in publicist
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike