Jože P. Damijan: Pokojnine in socialni transferji blažijo neenakost v Sloveniji

Uredništvo

13. 1. 2017 ob 7:54
1 komentar

#gospodarska kriza

Od krize dalje Slovenija ni več najbolj egalitarna država med OECD državami, opaža Jože P. Damijan v svojem blogu. Neenakost se je povečala tudi v vseh članicah EU, še najbolj v Grčiji, Španiji in baltskih državah.

Slovenija jo je odnesla manj dramatično, saj so se realni prihodki med letoma 2008 in 2015 povečali večini skupin prebivalstva, v povprečju za 4%. Vendar Damijan ugotavlja, da se je slika popravila šele v letu 2015.

V času krize so dohodkovno neenakost blažile pokojnine, kar z 5% do 8%, ter družinski in socialni prejemki, od 11% do 2%. "Če ne bi bilo obstoječega pokojninskega sistema in socialne države, bi 70 % prebivalcem Slovenije konec leta 2013 šlo bistveno slabše kot leta 2008," posledično ugotavlja Damijan.

"Pokojninski sistem in socialna država v Sloveniji glede na ostale države v soseščini evropske periferije kar dobro delujeta in relativno dobro blažita povečevanje neenakosti in socialne razslojenosti, ki bi se sicer drastično bolj povečali," zaključuje.

Celoten prispevek si lahko preberete na njegovem blogu.

#gospodarska kriza

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

1 komentar

slovenc sm

20. 01. 2017 08:53:31 0 Odgovori

Tale Damjan bi naj pove, kaj zanj pomeni socialna država. Namreč v osnovi imamo v državi tri sloje ljudi: bogati sloj, srednji sloj in revnejši sloj. Osnova socialne države je, da bogati sloj motivira za vlaganje v podjetja in delovna mesta, srednji sloj je najbolj ustvarjalen na teh delovnih mestih in revnejši sloj opravlja manj plačana dela tako v podjetjih kot v javnem sektorju. Pomembno je držati ravnotežje vse teh treh slojev.
Socialna država v osnovi pomeni, da ima revnejši sloj dovolj veliko plačo, da normalno preživi in so mu omogočeni tudi osnovni socialni pogoji (zdravstvo in pokojnina). Seveda lahko vlada to naredi na več načinov a pri nas to počne tako, da prevali strošek na bogati sloj oz. tiste, ki dajejo ljudem plačo. Ker vlada podpira nedelovanj sodstva in tudi sama z moralno spornimi aktivnostmi ne daje zgled pravičnosti, le ti iščejo bližnjice, ki se prej ali slej poznajo tudi na revnejšem sloju (neplačevanje določenih prispevkov, sporne oblike zaposlitve, izogibanje davkom, ....).
Vlada bi morala socialni problem reševati z višanjem učinkovitosti delovanja in zgledom pravičnosti. Tako bi bilo upravičeno, da na bogati sloj prevali recimo višjo minimalno plačo le v deležu zaradi višje inflacije medtem ko drugi del prevzame sama z nižanjem davkov. Istočasno bi morala povečati učinkovitost delovanja sodišč, da bi učinkovito preganjale kršitelje na strani bogatih v smislu neplačevanja prispevkov, davkov, ipd.