Je ruska družba res branik tradicionalnih vrednot, kot trdi Putin? Raziskave pravijo drugače

vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK

Rusija se pod predsedovanjem Vladimirja Putina svetu predstavlja kot branik »tradicionalnih vrednot« in alternativa zahodni dekadenci. To vlogo ji priznavajo mnogi konservativni komentatorji in politiki, od Marine le Pen do Donalda Trumpa, prišlo pa je tako daleč, da naj bi v moskovskem predmestju celo gradili vas za več sto ameriških in kanadskih konservativnih družin, ki se želijo v Rusijo preseliti zaradi ideoloških razlogov, republikanci pa v kongresu – resda tudi iz notranjepolitičnih razlogov – blokirajo pomoč Ukrajini.

Ali je ruska družba v resnici trideset let po končani sedemdesetletni vladavini socializma tako verna, tradicionalna in konservativno misleča, kot jo predstavljajo Putin in njegovi ideologi? Preverili smo, kaj kažejo raziskave in kaj pravijo poznavalci.

Jelena Žemkova je v Moskvi leta 1987 soustanovila dobrodelno organizacijo Memorial, namenjeno zbiranju informacij o žrtvah sovjetskega režima. Naglo se je razvijala vse do lanskega leta, ko jo je Putinova vlada ukinila, mnoge z njo povezane raziskovalce pa zaprla. Odtlej nadaljuje z delovanjem na mednarodni ravni. V pogovoru za The Pillar je Žemkova spregovorila o verskem stanju Rusije in tem, zakaj se je vero socializem tako trudil iztrebiti.

»Ko oseba enkrat izgubi vero, jo je veliko laže zlomiti,« pravi raziskovalka in dodaja, da je Sovjetski zvezi s pošiljanjem v gulage to zelo dobro uspevalo. Vero v Boga je partija skušala nadomestiti z vero v komunizem, a po propadu režima so ljudje ostali prazni, s tem pa odprti za nova, škodljiva prepričanja. »Zdaj so ti isti ljudje plodna tla za propagando, ker nimajo temeljev, nimajo hrbtenice in hitro zavržejo vsako moralo,« meni.

Patriarh Kiril, voditelj Ruske pravoslavne cerkve in velik Putinov zaveznik, slika drugačno podobo: »Nikjer, ne v Evropi ne v Ameriki, se ne gradijo nove cerkve, ljudje jih ne potrebujejo več. Cerkve se zapirajo, spreminjajo namembnost in včasih namesto templjev nastanejo plesišča in drugi zabaviščni objekti. Mi pa na grozo sveta, ki nas ne more razumeti, gradimo Božje templje. /.../ Mi, ki smo šli skozi vsa ta preganjanja, vso to brezbožno ideologijo, mi smo se kot ljudstvo vzdignili in gradimo cerkve in občutje ljubezni do domovine v nas raste,« je nekoč dejal v pridigi.

V resnici raziskava Pew Research Centra iz leta 2014 kaže, da se je po propadu Sovjetske zveze delež samoopredeljenih pravoslavnih kristjanov v državi strmo povišal – z 31 % leta 1991 na kar 72 % leta 2008. A to še ne pomeni, da so se Rusi vrnili tudi v cerkve; delež tistih, ki so se leta 2008 udeleževali verskih obredov vsaj enkrat mesečno, je bil 7-odstoten, deset let prej je bil 9-odstoten, leta 1991 pa 2-odstoten.

Leta 2017 je isti raziskovalni center objavil obsežnejšo študijo o verskih prepričanjih v srednji in vzhodni Evropi. Z njeno pomočjo lahko Rusijo primerjamo tudi z Ukrajino, ki naj bi po Putinovi dikciji predstavljala dekadenčni, brezverski Zahod, in z drugimi državami. Tako denimo le 15 % Rusov pravi, da je religija v njihovih življenjih zelo pomembna, medtem ko je med Ukrajinci takšnih 22 %, več kot 50-odstotni pa je delež v Grčiji, Bosni in Armeniji. Zanimiv je tudi podatek, koliko prebivalcev pravi, da so bili vzgojeni v pravoslavni veri, in koliko, da so danes pravoslavci. Med Ukrajinci je delež slednjih višji za 15 %, med Rusi pa za 8 %.

Tudi v tej raziskavi je Rusija na repu držav glede rednega udeleževanja verskih obredov. Tedensko jih tako obiskuje 7 % Rusov, 15 % Belorusov, 16 % Ukrajincev in 24 % Romunov, najvišji pa je med obravnavanimi državami delež na Poljskem: 41 %.

Družbena in moralna prepričanja Rusov

Kaj pa družbena in moralna prepričanja? V splošnem so države s pravoslavno večino bolj nagnjene h konservativnim stališčem kot tiste s katoliško, vendar Rusija pri tem ne izstopa in je glede vprašanj sprejemanja homoseksualnosti, istospolnih porok in ubijanja nerojenih otrok na podobnih ravneh kot sorodne države. Ima pa, čeprav se je trend v zadnjih desetletjih izboljševal, enega najvišjih deležev splavov na svetu.

Da se težki časi za ruske kristjane s propadom socializma niso končali, ampak se prav zdaj vračajo, pa meni še ena raziskovalka, Marta Dell'Asta iz organizacije Russia Cristiana, ki je v intervjuju prav tako spregovorila za The Pillar. V 70-ih in 80-ih letih, ko je njena organizacija pomagala preganjanim sovjetskim kristjanom, je bilo jasno, kdo je sovražnik, danes pa je zaradi sodelovanja Ruske pravoslavne cerkve z režimom drugače; verniki so zmedeni, skuša se jih zavesti v to, da je ruski »mesijanski nacionalizem« nujen del vere. Številni duhovniki so bili odslovljeni iz Cerkve, ker so se uprli navodilu, naj molijo za rusko zmago, poudari. 

Da je etno-nacionalna cerkev, kot je ruska, tesno pomešana z državo, sicer ni nič novega, čeprav je koncil takšno odvisnost obsodil, pravi Dell'Asta. Vedno sta obstajali dve poti – pot duhovne svobode in pot simfonije z oblastjo. »Žal je v ruski zgodovini pogosto zmagala nasprotna tendenca in povsem izrinila drugo, s tem pa povzročila resno neravnovesje.«

Na Rusijo se nanaša ena od treh skrivnosti, ki jih je Devica Marija ob prikazanju razodela pastirčkom v Fatimi – napovedala je, da bo država širila svoje zmote po svetu, na koncu pa se spreobrnila. Raziskovalka je bila po padcu komunizma prepričana, da se je prerokba že izpolnila, a danes meni, da se je zmotila. »Prepričana sem, da je globok verski čut pravoslavne Rusije še vedno prisoten, vendar mora biti prečiščen. Spreobrnjenje Rusije se mora še dokončati, vendar ne bo mehanično ali samodejno. Padec komunizma ni bil dovolj, bil je šele začetek,« pravi. 

Raziskave torej Putinovim in Kirilovim razlagam ne pritrjujejo. Kakšno pa je globlje ozadje domnevne transformacije Rusije iz ateistične, socialistične države v utopični raj za razočarane zahodne konservativce? Preberite v naslednjem prispevku.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike