Janša vas vljudno prosi, v vse več državah pa cepljenje proti covidu ni več svobodna izbira. Kako na to gledamo Slovenci

"Namen tega pisma je preprost. Če ste se že odločili za cepljenje, potem se Vam iskreno zahvaljujem. S tem namreč niste zaščitili samo sebe, ampak tudi svoje najbližje, skupnost, državo in končno naš planet, na katerem smo danes vsi soodvisni drug od drugega. Če se še niste cepili, Vas vljudno prosim, da o tem razmislite. Naj bo to vaša svobodna, a odgovorna odločitev."

S temi besedami predsednik vlade Janez Janša slehernega prebivalca Slovenije te dni v predbožičnem pismu nagovarja k "svobodni, a odgovorni odločitvi" glede cepljenja proti bolezni covid-19.

Medtem ko cepljenje pri nas ostaja prostovoljno, pa marsikje ni več tako; obveznost cepljenja proti covidu z visokimi denarnimi kaznimi za tiste, ki se nočejo cepiti, je vse pogostejše tudi v razvitih demokracijah, denimo Avstriji, pri delih prebivalstva tudi v Grčiji in Italiji, o nujnosti uvedbe obveznega cepljenja govori tudi novi nemški kancler Olaf Scholz. 

Da je napočil čas, da o obveznem cepljenju proti covidu-19 razmisli tudi Evropska unija, pa je nedavno dejala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ter dodala, da je odločitev v rokah vlad držav članic povezave. 

Slovenska desnosredinska vlada obveznega cepljenja zaenkrat nima namena uvesti. Episcenter pa je za Domovino javnomnenjsko preveril, kakšno podporo bi to imelo med slovenskimi državljani. 

Po reprezentativnem vzorcu ankete Episcentra (1099 polnoletnih državljanov Slovenije) obvezno cepljenje proti covidu od določene starosti naprej v Sloveniji podpira 55 % sodelujočih v anketi, medtem ko mu jih 45 % nasprotuje.

Obveznemu cepljenju so nekoliko bolj naklonjeni moški (56,3 %)  kot ženske (53,3 %), ter, pričakovano, starejši kot mlajši. V starostni skupini nad 65 let ima obvezno cepljenje 74 % podpore, medtem ko je najnižje v skupini od 35 do 44 let, kjer je podpora le 43 %. Zanimivo je, da je skupina anketirancev starosti med 25 in 34 leti razdeljena skoraj točno na polovico.

Glede na stopnjo izobrazbe ni bistvenih razlik - najbolj izobraženi obvezno cepljenje podpirajo v 56,6 %, najmanj podpore pa ima med srednješolsko izobraženimi, in sicer 52,6 %.

Kaj pa cepljenje in volilne preference?

V oči pade zelo nizka  podpora obveznemu cepljenju pri tistih, ki hkrati pravijo, da se volitev zanesljivo ne bodo udeležili. Zgolj 31,7 % je za obvezno cepljenje, 58,3 % pa mu nasprotuje. Najvišja, 58-odstotna, podpora obveznemu cepljenju pa je med državljani, ki pravijo, da se bodo volitev zanesljivo udeležili.

Zanimivo sliko da križanje vprašanja o obveznem cepljenju s podporo političnim strankam. Pri tem je opazna izstopajoče višja podpora obveznemu cepljenju med volivci obeh desnosredinskih strank vladne koalicije. Med volivci SDS-a jih je za obvezno cepljenje proti covidu več kot tri četrtine, med volivci NSi-ja pa kanček manj kot tri četrtine.

Sledijo volivci Socialnih demokratov in volivci Povežimo Slovenijo z 68-odstotno podporo obveznemu cepljenju proti covidu.

Najmanj, zgolj 14 % podpore, ima obvezno cepljenje med volivci Dobre države in volivci Piratske stranke. Med parlamentarnimi strankami pa pri podpornikih LMŠ-ja in Levice - njihovi volivci so glede tega vprašanja razdeljeni praktično po polovici.



V Sloveniji trenutno sicer poteka velika promocijska cepilna akcija Dnevi cepljenja, ki je močno pospešila cepljenje v državi, vendar predvsem s tretjim, poživitvenim odmerkom.

Strokovnjaki, denimo slovenski infektolog Andrej Trampuš, ki dela v Nemčiji, pravijo, da bodo države s (pre)nizko precepljenostjo (manj kot 80 %), kamor se uvršča tudi Slovenija, zaradi različice omikron neizogibno zelo močno prizadete. V včerajšnjih Odmevih je zato Trampuš Sloveniji svetoval, da nemudoma, brez "prazničnega odlašanja", močno zaostri ukrepe, ki zmanjšujejo število stikov.

V Sloveniji je sicer polno cepljenih 1,18 milijona oziroma 56 % ljudi, z vsaj enim odmerkom pa 1,244 milijona oziroma 59 %. Ta čas se prvič cepi od 500 do 1.000 ljudi dnevno.