Jan Zobec: Na točki preloma

Vrhovni sodnik Jan Zobec v komentarju Na točki preloma piše o globoki krizi sodstva, v katerem se škandali, afere, nepravilnosti in zlorabe kar vrstijo, vsa varovala pa kot da so odpovedala.

Razloži, da je prelom ob razpadu Jugoslavije iz stanja hudih in sistematičnih kršitev človekovih pravic, oblastne samovolje, totalitarne diktature in popolnega ekonomskega kolapsa pripeljal do liberalne demokracije, do vladavine človekovega dostojanstva, do splošne blaginje.

Tedaj je prevladovalo prepričanje, da se nedemokratični režim ne sme vrniti. »V vsej liberalno-demokratični vznesenosti, v splošni evforiji in nacionalnem optimizmu nihče niti pomislil ni na možnost restavracije preteklosti, kot smo ji priča. Seveda restavracije v nekih drugih razmerah, v kontekstu globaliziranega in digitaliziranega sveta. Pa vendar, na poti v demokracijo smo obtičali, se nekje zataknili, zašli, se izgubili,« piše Zobec, ki ugotavlja, da slovenski človek nikoli ni zares ponotranjil vrednot zahodne civilizacijske paradigme, ker je jugo-komunizem poškodoval dušo več generacijam – in le tistim, ki so bili rojeni in so živeli v tistem času.

Zobec gre nato širše in pojasni, da je družbena produkcija distance, ki izniči ali oslabi pritisk moralne odgovornosti, ko se moralna odgovornost nadomesti s tehnično, s slepo zvestobo črki, skupaj z rutino ponavljanja morale osvobojenih praks in posledični moralna otopelost ter brezbrižnost tisto, kar je privedlo do največje katastrofe zahodne civilizacije – in kar se vedno znova kaže tudi v slovenskem sodstvu.

Ob koncu poglobljene kritike sodstva, ki jo lahko preberete na povezavi, nekdanji ustavni sodnik bralce poziva, naj to prekletstvo presekaj, ker, kot je dejal Leo Baeck (predsednik zastopstva nemških Judov v nemškem rajhu, 1933-43) »nič ni tako žalostno kot tišina«.