Intervju (napoved za nocoj): Vladimir Smrtnik – Njihov interes ni bil narod, ampak širjenje ideologije

Privzeta profilna slika
dr. Jože Možina
Vir: posnetek zaslona RTVS

Slovenstvo doma in v tujini stoji in pade z rojaki, ki negujejo naš jezik in kulturo – pravi zgled obojega na avstrijskem Koroškem je nocojšnji gost Vladimir Smrtnik iz znamenite družine in kmetije Smrtnik v Kortah nad Železno Kaplo.

Smrtnikovi so že več rodov glasbena družina. Bratje oz. sorodniki so začeli skupaj peti pred 40 leti, močan polet pa jim je dal nastop v oddaji Košnikova gostilna na takratni Televiziji Ljubljana. Vanjo jih je povabil izjemen ustvarjalec televizijskih vsebin Mito Trefalt, ki je znal javno televizijo približati ljudem in je načrtno podpiral slovensko identiteto. V posnetku iz leta 1986 nastopa cela družina, v petje pa jih uvede sam Slavko Avsenik.

Njihova pevska kariera je potem doživela strm vzpon, gostovanja pa so Smrtnikovi vzeli tudi kot svojevrstno poslanstvo. Koroška slovenska pesem v svoji izpovedni moči nima konkurence, zato so z njo zasloveli tudi med nemško govorečimi in tako stapljali stara nasprotja. Hkrati pa so pevsko priredili tudi največje uspešnice bratov Avsenik in tudi s tem želi občudovanje.

Vladimir Smrtnik v nadaljevanju pogovora spregovori o formaciji trdnega slovenskega kmečkega okolja, ki mu je dalo pogum in moč, da se je lahko izpostavil tudi na narodnem področju. Spregovoril je o pešanju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Poleg velikonemškega nacionalizma je glavni razlog upada izpostavil uničujoče delovanje komunistične Jugoslavije. Slovence so usmerjali, naj volijo avstrijske leve stranke. Bolj kot narod jim je bila pomembna ideologija. Na ta način se je pospeševala asimilacija.

Dodatno je k poraznemu ugledu Jugoslavije prispevalo delovanje Udbe, sploh razstrelitev partizanskega spomenika in postavitev bombe v velikovškem muzeju, ko se je izkazalo, da je vse to organizirala jugoslovanska tajna služba: »Po tem marsikdo ni hotel več biti Slovenec«, z obžalovanjem ugotavlja gost. Posledice so bile porazne: »Razkosanost je šla naprej. Jugoslavija ni imela interesa, da bi se narod okrepil, interes je bil, da bi se ideologija širila tudi v zamejstvu in žrtve vsega tega smo mi, koroški Slovenci. Zato ni čudno, da je ta asimilacija na Koroškem nadnaravno močna«.

Pravo prerojenje za slovensko manjšino je pomenil padec komunizma in osamosvojitev Slovenije, ko so se začela nasprotja stapljati. Vendar je bila škoda, narejena v prejšnjih desetletjih, tako velika, da ima trajno negativne posledice. Slovenski jezik je še naprej v upadu in tu čaka manjšino velik izziv.

Po drugi strani pa Vladimir Smrtnik z optimizmom zre v prihodnost, saj imamo Slovenci, tako doma kot v zamejstvu, veliko za pokazati. In naš potencial moramo pogumno izpostaviti, zaključuje pogovor koroški Slovenec Vladimir Smrtnik.

Ogled je možen na: TVS, nedelja, 3. 8. 2025 ob 21.00.
 
Izbrano za naročnike
Slovenska razkristjanjena preteklost
Jakob Aljaž (5/12): »Na Dovjem se mi je pokazalo novo polje: turistika in slovensko planinstvo«
Odneslo jim je pokrov: Romi se igrajo z živci domačinov
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Dr. Leonida Zalokar, dolgoletna ravnateljica Strokovnega centra Planina: Dokler bo stroka ignorirana, rešitev ne bo
  • 07. 12. 2025
[Video] Dr. Zupanič Slavec, dr. Grdina: Na Titovem grobu ni rdeče zvezde (Vroča tema, 10. 2. 2026)
  • 10. 02. 2026
[Video] Aljuš Pertinač: V demokraciji je kritika oblasti nujna (Odmev tedna, 6. 3. 2026)
  • 06. 03. 2026