Bruselj Sloveniji priznava migracijsko tveganje, razbremenitve pa ne

Slovenija bi lahko dobila prednost pri evropski pomoči zaradi tveganja migracijskega pritiska, vendar bo morala tudi sama prispevati v solidarnostni mehanizem. Za leto 2027 se po sedanjih ocenah omenja približno 2,6 milijona evrov ali premestitev okoli 130 prosilcev za azil. O končnih obveznostih bodo odločale države članice.

Evropska komisija v Sloveniji prepoznava tveganje migracijskega pritiska. Opozarja na obremenitve azilnega in sprejemnega sistema, vendar države ni uvrstila med tiste, ki bi lahko zaradi resnih migracijskih razmer zaprosile za razbremenitev pri evropski solidarnosti. Slovenija bi bila tako na eni strani prednostno upravičena do podpore, na drugi pa bi morala pomagati članicam, ki jih Bruselj ocenjuje kot bolj obremenjene.

Za Slovenijo razlika ni zgolj vprašanje poimenovanja. Od nje je odvisno, ali bo lahko zaprosila za zmanjšanje svojega prispevka za prihodnje leto. Po sedanjem predlogu te možnosti nima.

Komisija je Slovenijo uvrstila med 15 držav s tveganjem migracijskega pritiska. V skupini so tudi Belgija, Češka, Nemčija, Estonija, Irska, Francija, Hrvaška, Latvija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Romunija in Finska. Takšna razvrstitev omogoča prednostni dostop do evropskih podpornih ukrepov.

Komisija je Slovenijo uvrstila med 15 držav s tveganjem migracijskega pritiska.

Toda za možnost razbremenitve je odločilna druga skupina: države z resnimi migracijskimi razmerami. Vanjo so uvrščene Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska. Te bodo lahko Svet EU zaprosile za izjemo pri solidarnostnih obveznostih za leto 2027.

Hrvaška in Poljska sta torej med državami, ki jim grozi migracijski pritisk, hkrati pa imata možnost zaprositi za razbremenitev. Slovenija ostaja samo v prvi kategoriji.

Obremenitev ne nastane samo na meji

Pri ocenjevanju komisija upošteva nezakonite prihode, prošnje za azil, osebe z začasno zaščito iz Ukrajine in premike migrantov med državami članicami. Prav zadnji so za Slovenijo posebej pomembni.

Po poročanju komisija ugotavlja, da je Slovenija zabeležila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je vplivalo na njen azilni in sprejemni sistem. Glede na število prebivalcev in bruto domači proizvod je prejela tudi največ zahtevkov drugih članic za vrnitev prosilcev za azil.

Človekov odhod v drugo članico zato še ne pomeni, da so za državo prenehale vse obveznosti. Zahtevek za njegov ponovni prevzem prinaša postopke, ob morebitni vrnitvi pa tudi potrebo po nastanitvi in nadaljnji obravnavi.

Človekov odhod v drugo članico zato še ne pomeni, da so za državo prenehale vse obveznosti.

Na sekundarna gibanja je notranji minister Franci Matoz opozoril v pogovoru z evropskim komisarjem za notranje zadeve Magnusom Brunnerjem. Po navedbah je poudaril, da mora metodologija za določanje migracijskega pritiska upoštevati tudi takšne premike in dejansko obremenjenost posameznih držav.

Višji prispevek še ni potrjen

Slovenija je letos izbrala finančno sodelovanje in v solidarnostni mehanizem prispevala 1,8 milijona evrov. Ker se je ta izvajal krajše obdobje, je bil tudi njegov obseg manjši od predvidenega za celotno prihodnje leto.

Za leto 2027 se omenja najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil oziroma 600 milijonov evrov finančnih prispevkov na ravni EU. Ob takšnem obsegu in nespremenjenem slovenskem deležu bi obveznost Slovenije po ocenah virov komisije, ki jih navaja, znašala okoli 2,6 milijona evrov ali približno 130 premestitev.

Za leto 2027 se omenja najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil oziroma 600 milijonov evrov finančnih prispevkov na ravni EU. 

Izbira ni omejena samo na plačilo ali sprejem prosilcev. Članice lahko sodelujejo tudi z drugimi oblikami podpore oziroma ukrepe kombinirajo. Mehanizem je namenjen pomoči najbolj obremenjenim državam, med katerimi so Italija, Grčija, Španija in Ciper.

O dokončnem obsegu in nacionalnih obveznostih bo odločal Svet EU, predvidoma do konca leta. Omenjenih 2,6 milijona evrov zato še ni potrjena slovenska obveznost.

Komentar: Ljubljana potrebuje pojasnilo, ne le novega računa

Odločitev Bruslja ni samodejno protislovna. Država je lahko izpostavljena migracijskemu tveganju in hkrati manj obremenjena od nekaterih drugih članic. Toda komisija mora znati prepričljivo pojasniti, kje je potegnila mejo med tistimi, ki lahko zaprosijo za razbremenitev, in tistimi, ki te možnosti nimajo.

Za Slovenijo je to vprašanje toliko bolj upravičeno, ker komisija sama opozarja na njeno obremenjenost z zahtevki za vračanje prosilcev. Če je ta glede na prebivalstvo in gospodarsko moč največja, si javnost zasluži razumljiv odgovor, zakaj pri razvrstitvi ni zadostovala za možnost zmanjšanja prispevka.

Komisija mora znati prepričljivo pojasniti, kje je potegnila mejo med tistimi, ki lahko zaprosijo za razbremenitev, in tistimi, ki te možnosti nimajo.

Tudi prednostni dostop do evropske pomoči še ne pove, koliko podpore bo Slovenija dejansko dobila. Pomembno bo, katera sredstva bodo dosegljiva, kako hitro jih bo mogoče uporabiti in katere stroške bodo pokrila. Brez teh podatkov je težko presoditi celoten učinek predlagane ureditve za državo.

Naloga slovenske vlade je zato širša od izbire med finančnim prispevkom in premestitvami. Pred odločitvijo Sveta EU mora zahtevati jasno obrazložitev slovenske razvrstitve in predstaviti stroške, ki jih domačemu sistemu povzročajo tudi sekundarna gibanja. Nato mora javnosti pojasniti, katero obliko sodelovanja predlaga in zakaj.

Evropska solidarnost potrebuje pravila, ki upoštevajo različne obremenitve članic. Njihova verodostojnost pa je odvisna tudi od tega, ali je mogoče odločitve razumljivo utemeljiti. Pri Sloveniji takšno pojasnilo še posebej terja razkorak med priznanim tveganjem in odsotnostjo možnosti za razbremenitev.