In kako mi vidimo Boga?

Bratje in sestre v veri, Bog nas ljubi; brezmejno in brezpogojno. Želi nam odrešitve. To ni Bog, ki bi želel, da trpimo v grehu, ampak nas želi od njega odrešiti. Kakšen je naš odgovor?

Današnje prvo berilo preroka Ezekiela je jasno: Bog nas ljubi in nas ne želi obsojati. Mi si sami ustvarjamo težave, a Bog nam jih je vedno pripravljen odpustiti.

Mnogi ljudje v preteklosti in tudi danes so Boga dojemali kot nekoga, ki nas sodi in bi nas lahko obsodil. A to je povsem napačna predstava o Bogu. Ta nas zgolj ljubi! Če smo obsojeni, smo se obsodili sami, Bog pa je vedno tu, da nam odpusti in popelje k sebi.

Če o njem razmišljamo drugače, moramo svojo predstavo o Bogu premisliti.

Res je, v Svetem pismu beremo o jeznem Bogu, ki se razburja nad svojim ljudstvom, ampak to so predstave s človeške strani. Veliki preroki in pisci Svetega pisma se vedno vračajo k edini realnosti: Bog nas brezpogojno ljubi.

To ne pomeni, da vsa naša dejanja vidi kot dobra. Ta niso vedno takšna, ker so podvržena izvirnemu grehu in naši grešnosti. Vprašanje je, če bomo sprejeli Božjo ljubezen ter se odvrnili od greha. Vprašanje je, če bomo tisto, kar piše v Svetem pismu, sprejeli kot greh. Dandanes namreč mnogi skušajo reinterpretirati Sveto pismo v smislu, da nekatere stvari niso grešne.

Današnje drugo berilo iz pisma Filipianom je eden najbolj globokih odlomkov celotnega Svetega pisma. Sveti Pavel nam pravi: "Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe.  Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge." Za vzgled nam daje Jezusa, ki se je v svoji ljubezni do nas povsem ponižal.

Znamo biti tudi mi ponižni v ljubezni do drugih? Smo zanje pripravljeni dati tudi svoje življenje? Kaj je merilo naše ljubezni? Mar ljubimo le, da bi bili ljubljeni? Smo pripravljeni slediti Jezusu s svojim življenjem?

Današnji evangelij po Mateju v svojem sporočilu jedrnat: iščemo v življenju Božjo voljo? Evangelist nam daje dva primera: sina, ki zavrne delo pri očetu, a kasneje vseeno pride ter drugega, ki pravi, da bo prišel, vendar se ne prikaže.

Slediti Jezusu pomeni početi kar želi od nas. Ne glede na to kolikokrat smo Bogu rekli ne, se lahko spreobrnemo in prosimo za Božjo pomoč ter odpuščanja naših grehov.

Vendar če govorimo dobre stvari, a jih hkrati ne počnemo, ne sledimo Božji volji.

Danes, ko stojimo pred Bogom, se lahko vprašamo kateremu sinu smo podobni. Bomo nebeškemu očetu rekli "da", a ne storili ničesar? Bomo nemara odgovorili z "ne" in na koncu vendarle poskusili? Hodimo po Božjih poteh!