Hrvatje pri spletnem nakupovanju naprednejši od Slovencev

Polovica spletnih uporabnikov na Hrvaškem redno nakupuje preko spleta, v Sloveniji pa je takšnih malo več kot tretjina, med drugim kaže zadnja raziskava Shopper's Mind.

Trg spletnega nakupovanja je sicer v strmem porastu tudi pri nas.

Podjetje Ceneje d.o.o., ki upravlja z eno največjih spletnih trgovin pri nas, je pred kratkim v sodelovanju z agencijo Valicon objavilo rezultate raziskave Shopper's Mind 2016-2017 o spletnih nakupovalnih navadah v Sloveniji in na Hrvaškem.

Ne preseneča ugotovitev, da je spletna trgovina eden najhitreje rastočih poslov; v Sloveniji je novembra lani tako redno vsak mesec na spletu nakupovalo 37 % uporabnikov spleta, vsaj enkrat pa je na on-line nakup opravilo že 9 od 10 uporabnikov.

Bolj nenavadna informacija, če smo pošteni, pa niti ne presenetljiva, je primerjava s sosednjo Hrvaško: na Hrvaškem redno mesečno nakupuje kar okoli polovica uporabnikov, medtem ko je delež občasnih uporabnikov 10 % nižji kot v Sloveniji (dobrih 20 %).

Slovenci ne maramo tujcev

Tudi nadalje raziskava ponuja zanimive ugotovitve o zaprtosti in zadržanosti slovenskih potrošnikov, predvsem do tujih trgovcev. V Sloveniji skoraj 50 % kupcev nakupuje izključno pri domačih ponudnikih spletnih nakupov, na Hrvaškem le 22 %; le petina kupcev pa kupuje večinoma pri tujih trgovinah.

To odraža tudi uporaba plačilnih metod: v Sloveniji je trdno na prvem mestu plačilo po povzetju oz. z gotovino, na Hrvaškem pa je približno enako priljubljeno tudi plačilo s PayPal-om. »Dobra novica« je, da delež elektronskih plačil tudi v Sloveniji vztrajno narašča.

Zgovorne zaključke ponuja tudi del raziskave, ki ugotavlja dejavnike rasti spletne trgovine. Prvi in spet ne presenetljiv je ta, da so mobilne tehnologije postale velik katalizator spletnega nakupovanja. Tako je imelo lani že 76 % slovenskih spletnih trgovin optimizirano stran za mobilne naprave, na Hrvaškem je ta delež še večji.

Drug pomemben dejavnik je širitev v nove kategorije oz. blagovne skupine, ki prej niso bile tako zastopane, predvsem hrana in pijača, avto-moto oprema in oprema za male živali, na Hrvaškem pa denimo zavarovanja.

Kar se tiče tržnih deležev, so podatki pokazali opazno porast uporabe portalov za primerjalno nakupovanje, ki jih pri nas pred nakupom opravi že več kot tretjina uporabnikov spleta.

Vodilnih 5 spletnih trgovcev tako pri nas kot pri sosedih zavzame skoraj polovico vsega trga. V Sloveniji močno vodijo spletni nakupovalni centri na čelu z mimovrste.com, sledijo specializirani trgovci, globalne platforme pa zavzemajo le okoli 10 % trga. Na Hrvaškem nasprotno vodijo specializirani spletni trgovci, globalni ponudniki pa zavzamejo skoraj petino, kar spet jasno kaže na nenaklonjenost slovenskih potrošnikov tujim (spletnim) trgovcem.

Direktor Ceneje d.o.o. Darko Dujič je izpostavil, da je bil slovenski spletni trg v zadnjem letu po strukturi (v nasprotju s hrvaškim) zelo stabilen, da pa je jasen trend rasti – okoli 30-40 % letno, kar nedvoumno kaže na digitalizacijo regije tudi na tem področju.