Hrvaška prevzema evro in vstopa v schengen: do kdaj lahko zamenjamo kune in kako bo s prečkanjem meje

Hrvaška se bo s 1. januarjem kot 20. članica pridružila evrskemu območju, vstopila pa bo tudi v schnegen. Hrvaške kune se bodo umaknile iz obtoka 15. januarja, ko bodo evrski bankovci in kovanci postali edino zakonito plačilno sredstvo.

Na Banki Slovenije sporočajo, da je v Sloveniji menjava kun za evre odvisna od poslovnih odločitev bank in menjalnic, v vsakem primeru pa bo do konca februarja brez provizije to mogoče storiti na blagajni Banke Slovenije. Na Hrvaškem pa tudi kasneje.

Glede na izkušnje drugih držav – tudi Slovenije – bo prišlo ob prehodu na evro do zvišanja cen, med drugim zaradi zaokroževanja cen navzgor. Pričakovati je torej, da bodo hrvaške turistične storitve, ki jih Slovenci tako radi koristimo, nekoliko dražje. Hrvaška centralna banka sicer ocenjuje, da podražitve ne bodo pretirane.

Hrvaški premier Andrej Plenković je dejal, da je s pridružitvijo območju evra in schengna Hrvaška izpolnila velik strateški cilj. "Mislim, da smo lahko zelo zadovoljni, cilj smo dosegli hitreje kot nekatere druge države, ki so začele pred nami. Postali bomo 20. članica evroobmočja. Z uvedbo evra bomo bistveno bolj zaščiteni pred krizami, s katerimi se soočamo," pravi Plenković.

Na Hrvaškem je pred prevzemom nove valute čutiti skepso, predvsem zaradi morebitnih povišanj cen. Najprej pa si poglejmo, do kdaj lahko Slovenci zamenjamo kune, ki so nam ostale v denarnici.

Banka Slovenije: Kune bo mogoče zamenjati do konca februarja

Iz Banke Slovenije sporočajo, da je v Sloveniji kune, ki so ostale v denarnicah, mogoče zamenjati v bankah, hranilnicah in menjalnicah, ki imajo za to dovoljenje Banke Slovenije. Opozarjajo pa, da je od njihove poslovne odločitve odvisno, ali bodo možnost menjave omogočale tudi po 1. januarju.

V vsakem primeru bo do konca februarja bankovce hrvaških kun mogoče brez provizije zamenjati na blagajni Banke Slovenije – ne pa tudi kovancev. Kdor ne bo uspel opraviti menjave do konca februarja, bo to lahko storil na Hrvaškem, in sicer do konca leta 2023 (od januarja 2024 naprej pa le še na hrvaški centralni banki).

Bo prišlo do podražitev?

Naši južni sosedje so morali za vstop v novo monetarno ureditev izpolniti štiri kriterije, imenovane ekonomska konvergenčna merila: stabilnost cen, stabilne in vzdržne javne finance, stabilnost deviznega tečaja in pogoj glede dolgoročne obrestne mere.

Kot poroča Večernji list, na Hrvaškem med prednosti uvedbe evra najpogosteje uvrščajo konec valutnega tveganja in menjalnih stroškov, padec obrestnih mer, spodbujanje tujih investicij ter dvig bonitetnih ocen. Največ strahu pa je prisotnega zaradi morebitne visoke rasti cen in posledično nižjega življenjskega standarda.

Rezultati raziskave, ki jo je opravila hrvaška centralna banka (HNB), sicer kažejo, da je bila rast cen v državah, ko so sprejele evro, blaga in enkratna; največkrat je bila rast posledica zaokroževanja cen navzgor. Med ljudmi je, kot ugotavljajo, rasla predvsem percepcija inflacije: povečalo se je število državljanov, ki so bili prepričani, da so se cene močno dvignile, čeprav se to ni zgodilo. "Prispevek k rasti skupne inflacije zaradi zaokroževanja cen hrane in pijače bi ob pesimističnem scenariju znašal okoli 0,5 odstotne točke," ugotavljajo pri centralni banki.

Dodajmo še, da bo po uvedbi evra v veljavi dvojno označevanje cen – torej v evrih in v hrvaških kunah. S tem se bodo potrošniki privadili na novo merilo cen, trgovci pa si bodo težje privoščili preočitne podražitve.

Kaj prinaša hrvaški vstop v schengen?

Z novim letom vstopa Hrvaška tudi v schengensko območje, kar pomeni, bomo južno mejo lahko prehajali kjerkoli, brez osebne kontrole; še vedno pa bomo morali imeti s seboj osebno izkaznico ali potni list. Hrvaška tako s 1. januarjem odpravlja 73 mejnih prehodov na kopenski meji, nove zunanje meje schengenskega območja pa bodo postale meje med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro. Za razliko od tega pa bo morska meja med Slovenijo in Hrvaško – podobno kot zračna – tudi po 1. januarju ostala zunanja schengenska meja.

Tomaž Pavček iz uprave uniformirane policije je za MMC povedal, da ukinitev nadzora ne bo prinesla takojšnje odstranitve mejnih objektov: "57 mejnih prehodov smo kategorizirali, 11 od njih smo prepoznali kot infrastrukturo strateškega pomena. Tam infrastruktura ostane, razen v tistem delu, da bo omogočala prost pretok prometa. Za manjše mejne prehode, kjer tudi do zdaj nismo imeli veliko prehajanj meja, se pa odstranjuje celotna infrastruktura."