Grki migrantom plačujejo po tisoč evrov za umik prošenj za azil

V Grčiji je obtičalo okrog 50 tisoč migrantov, od tega jih je ta čas 8.600 na otokih in vsak dan prihajajo novi, 1.029 samo v aprilu.

Za obvladovanje migrantske situacije je Grčija od leta 2015 do zdaj zapravila dobrih 800 milijonov evrov evropskega denarja. Sedaj pa prosilce za azil, ki so pripravljeni umakniti prošnjo in se vrniti domov, obdarja s 1.000 evri po glavi in brezplačno letalsko vozovnico za Turčijo, piše EU Observer.

Finančna spodbuda je del širših prizadevanj za vrnitev migrantov v Turčijo in sprostitev administrativnih ozkih grl. A načrt ostro kritizirajo zagovorniki človekovih pravic, ki trdijo, da se na prosilce za azil vrši pritisk, da vzamejo denar.

Za odločitev, da vzamejo denar in se vrnejo v Turčijo, imajo ti pet dni časa. A po pisanju EU Observerja se pojavljajo informacije, da oblasti ne čakajo niti tako dolgo.

Ponudba sicer velja le za migrante v tako imenovanih begunskih "hotspotih" na Chiosu, Lesbosu, Kosu, Lerosu in Samosu, saj Turčija v skladu z dogovorom, sklenjenim  z EU, sprejema le migrante z grških otokov, ne pa tistih s celine.

Grški minister za migracije Ioannis Mouzalas pravi, da je finančna spodbuda potrebna za preprečitev zlorab azilnega sistema s stani lažnih prosilcev za azil.

Omenjen dogovor EU-Turčija z lanskega marca bi naj zagotovil vračanje z grških otokov v Turčijo tistih migrantov, za katere bi se ugotovilo, da prošnja za mednarodno zaščito ni utemeljena. A vrnjenih je do sedaj bilo le 1.500 prišlekov, saj je grški pritožbeni sistem sistematično odobraval pritožbe na prvi stopnji zavrnjenih prošenj. Z utemeljitvijo na skrbeh, da Turčija ni varna država.

Tudi denar za to akcijo plačanega vračanja v veliki večini zagotavlja Evropska komisija, z manjšim prispevkom grškega ministrstva za notranje zadeve.

Pred časom smo poročali o podobni akciji v Avstriji, kjer država prosilcem za azil iz Afganistana, Iraka, Irana in držav podsaharske Afrike za vrnitev domov prav tako ponuja tisočaka evrov.