Gregor Virant: Anže Logar ima realne možnosti za zmago (1. del)

POSLUŠAJ ČLANEK
Pred drugim krogom predsedniških volitev, ki so hkrati tudi uvertura v »supervolilni« mesec, ko bomo vsi tri, nekateri pa kar štiri, zaporedne nedelje vabljeni na volišča, smo se pogovarjali s pravnikom in profesorjem ter nekdanjim ministrom in predsednikom Državnega zbora, Gregorjem Virantom.

Izteka se volilna kampanja pred predsedniškimi volitvami. Kako ste jo videli sami? Je po čem posebej izstopala? Kako jo ocenjujete?

Debata med kandidatoma je bila zelo dostojna, na visoki ravni kulture dialoga. Nobenega sovraštva in cinizma ni bilo čutiti, samo zdravo tekmovalnost in prepričanost v lastna stališča. Oba kandidata sta tudi delovala zmerno. Bilo je osvežujoče, take politike bi si želel tudi v prihodnje. Zanimivo je bilo tudi, da sta se o mnogih vprašajih strinjala in pogosto je bila razlika v niansah. Vsekakor pa med njima so razlike, gre za kandidata desne in leve sredine.

V zaledju je bila kampanja kot običajno bolj zapacana – z nezmernimi izjavami nekaterih strankarskih prvakov in medijskimi napadi. Kandidata pa sta delovala skoraj tako, kot da se ju to ne dotika.

Do zdaj Slovenci nismo izvolili še nobenega predsednika, ki ne bi prihajal iz levega pola političnega spektra. Kje vidite razlog za to? Ima Anže Logar potencial, da postane prvi, ki bi mu to uspelo?

Najbolj priročen odgovor je medijska podpora. Nekaj je na tem, vendar to ni edini razlog. Kandidati imajo ogromno možnosti, da v soočenjih in na terenu predstavijo, kdo so in kaj zastopajo. Odličen kandidat desne sredine bi na volitvah lahko zmagal. Anže Logar ima nedvomno realne možnosti, saj predstavlja moderno, zmerno, liberalno desno sredino in kampanjo je dobro izpeljal.

Od mnogih volivcev na levi je slišati, da jim sicer Nataša Pirc Musar ni blizu, vendar jo bodo volili, da volijo proti Janši. Zakaj ima Janez Janša v Sloveniji tako močan odbojni moment in se efekt glasovanja »proti Janši« vleče iz enih volitev v druge že več kot desetletje?

To je eno najkompleksnejših vprašanj v slovenski politiki. Med Janševimi ravnanji in medijsko obravnavo njegove politične osebnosti je vzpostavljena nekakšna negativna spirala, nekakšen začaran krog. Ker sem vrsto let delal z njim, bi lahko na dolgo in široko razpredal svoje mnenje o njegovih dobrih in slabih lastnostih. A to ne bi imelo nobenega smisla.

Ta odbojnost je dejstvo in njena politična posledica je, da nimamo normalnih periodičnih menjav na oblasti med desnico in levico. Desna sredina lahko zbere večino samo v primeru izjemno nizke udeležbe na levi. To se sicer lahko zgodi, recimo ob katastrofalnem mandatu levosredinske vlade, ampak tudi v tem primeru, kot smo se že naučili, se na levi oblikuje ponudba »novih obrazov«.

Bi lahko dober rezultat Anžeta Logarja na predsedniških volitvah pomenil kakšne strukturne reforme v stranki SDS, morda celo menjavo v vrhu stranke na nek srednji rok (v nekaj letih)?

Logar bo gotovo dosegel zelo dober rezultat. Če ne bo zmagal, bo edini razlog njegova vpetost v stranko in izraženi dvomi o njegovi avtonomni predsedniški drži. Njegova protikandidatka in levici naklonjeni mediji so igrali na to karto, saj drugih šibkih točk Logar nima.

Predvsem bo njegov dober rezultat verjeto sprožil razmislek na desni sredini. Pokazalo se bo, da desna sredina z ustreznim pristopom lahko poseže preko sredine in doseže večino, brez katere ne more biti vlade. Ne vem pa, ali bodo ti razmisleki dovolj glasni ali se bodo zadušili v političnem oportunizmu, kot je to običajno. Tudi ne vem, ali je Janša sam pripravljen spremeniti pristop in se vrniti na strategijo izpred leta 2004. Prav tako ne vem, ali stranka pod njegovim vodstvom javnosti sploh še lahko »proda« zmernejšo podobo.

Glede menjav na vrhu pa po vsem videnem menim, da bo do njih prišlo, ko se bo Janša tako odločil. Stranka pod vodstvom sposobnega, modernega politika mlajše generacije, kakršen je Logar, bi bila vsekakor privlačna.
Predvsem bo Logarjev dober rezultat verjeto sprožil razmislek na desni sredini. Pokazalo se bo, da desna sredina z ustreznim pristopom lahko poseže preko sredine in doseže večino, brez katere ne more biti vlade.

Kdo se bolj boji dobrega rezultata Anžeta Logarja, levi pol, Janez Janša ali voditelji desnega pola? Komu bo najbolj koristil?

Levi pol se boji Logarjeve zmage. Na desnem polu bi se zmage vsi razveselili, saj bi se vsaj do neke mere vzpostavilo določeno ravnovesje na oblasti. Logar pa naslednjih pet do deset let kot predsednik ne bi ogrožal nikogar na desni.

Ne vem pa, če bi bili voditelji na desnici navdušeni, če bi Logar dosegel denimo 49 odstotkov. S tem političnim kapitalom bi postal naravni voditelj desne sredine. Ampak to ne spremeni mojega odgovora na prejšnje vprašanje. Logar bi lahko postal glavni v SDS samo, če bi se Janša prostovoljno umaknil.

V manj kot letu dni smo oz. bomo Slovenci zamenjali celotno oblastno strukturo – Državni zbor, Državni svet, predsednika republike in lokalno vodstvo, torej župane in občinske svete. Je takšna gostota volitev za demokracijo nekaj tveganega, ali nekaj dobrodošlega, saj po letu 2022 z izjemo evropskih leta 2024 verjetno nekaj let ne bo nobenih volitev?

Volitve imamo v presledkih, kot jih določa ustava. Problem bi bil, če teh rokov ne bi spoštovali. Volilna demokracija v Sloveniji dobro deluje. Imamo poštene in konkurenčne volitve. Naš demokratični indeks vleče navzdol nizka politična kultura.

Vladne stranke so v predsedniški kampanji delovale zelo shizofreno. Najprej so v GS najavili Marto Kos, SD pa da ne bo imela svojega kandidata, potem so umaknili Kosovo in skupaj najavili Brgleza, vmes je vletel Kordiš, zdaj pa družno podpirajo Pirc Musarjevo. Kaj takšno skakanje od kandidata do kandidata pomeni za politični kapital koalicijskih strank? Se je že izpel efekt, na katerem so »leteli« aprila?

Levi politični pol ne deluje po vojaški logiki. Tam je precej zmede, prerazporejanja, rivalstva. Gibanje Svoboda vsekakor pri teh predsedniških volitvah ni prikazalo politične spretnosti. Mislim pa, da to zelo malo vpliva na podporo levim strankam. O tem bodo odločala druga vprašanja, zlasti spopad s padcem kupne moči, energetsko krizo, inflacijo in grozečo recesijo.

Kaj to pomeni za rezultat prihajajočega drugega kroga, referendumov in lokalnih volitev?

Nič. Gre za ločene politične dogodke, vsak od njih se lahko odvije drugače.

Kako si razlagate precej totalitarno zveneče izjave predsednika vlade, da ne bo dovolil, da se kandidat SDS povzpne v predsedniško palačo?

Domnevam, da s tem ni bilo mišljeno, da bi to na nezakonit način preprečil. Bila je razgreta politična izjava, za katero je verjetno sam hitro uvidel, da ni bila primerna.

V drugem delu intervjuja smo spregovorili o delu vlade, enotnem plačnem sistemu, lokalnih volitvah in občinah, kadrovskem cunamiju in o tem, kam so se v politiki izgubili klasični liberalci. Objava sledi kmalu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki