Golob trčil v prvo oviro pri iskanju denarja za obnovo? Bankam in zavarovalnicam dal 48 ur za premislek
Predsednik vlade Robert Golob se je srečal tako s predstavniki slovenskega bančnega kot tudi zavarovalniškega sistema. "Mislim, da je danes skrajni čas, da se vsi, tako zavarovalnice kot banke, zavedo resnosti trenutka, ne da je to prepuščeno samo ljudem. To sporočilo je bilo jasno dano. Vzeli smo si 48 ur, da pridejo tudi banke s konkretnimi predlogi, kako bodo ljudem pomagale," je v izjavi po srečanjih po poročanju STA-ja povedal Golob.
Največja domača bančna skupina je do konca junija ustvarila skoraj četrt milijarde evrov čistega dobička. Od tega 120 milijonov v prvi in še 122 milijonov evrov v drugi četrtini, kaže polletna bilanca banke.
V iskanju denarja za državno financiranje večmilijardne škode zaradi poplav, pred tem pa tudi ukrepov za omejevanje energetske krize in vsesplošne draginje, Golobova vlada konkretno razmišlja o obdavčitvi presežnih dobičkov.
Banke v Sloveniji so v prvih šestih mesecih letos ustvarile 533,1 milijona evrov dobička pred davki, kar je 150,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je bil s 466,8 milijona evrov višji za 144,8 odstotka, je objavila Banka Slovenije. Denarne vloge v bankah so se junija povečale za slab odstotek, obseg posojil pa le za malenkost.
"Gre za populističen ukrep. Tudi nekatere države v EU so ga sprejele kot populističen ukrep, a iz drugih razlogov. To samo dokazuje trditev, da gre za populizem. Če bi obstajal kakršenkoli ekonomski razlog, da je za sanacijo okoljske škode obdavčitev bančnega sektorja najprimernejši finančni instrument, bi opazili, da takšne ukrepe uvajajo tudi druge države. A mednarodno primerjalno ni tako. Poleg tega je predlog nedomišljen. Na eni strani zagotavlja fiskalne vire, po drugi strani pa odteguje kapital iz bančnega sistema. Odločevalcem, ki jim zakonitosti delovanja bank niso blizu, je to očitno vseeno," je bil za Siol.net oster Igor Masten z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Prvi guverner Banke Slovenije in dolgoletni predsednik uprave banke Unicredit France Arhar politiki svetuje veliko previdnosti in razumnosti, saj je položaj močno povezan z zaupanjem in strahom komitentov bank. "Za strah so dovolj besede, za zaupanje so potrebna dejanja. Odločitev za obdavčitev izrednih dobičkov bank je zelo relativna," je za Siol.net posvaril Arhar.
Predlog obdavčitve dobičkov bank je podprl tudi Janez Janša. "Mislim, da je bil danes objavljen podatek, da so obresti in vloge varčevalcev pri slovenskih bankah najnižje v evroobmočju, manj kot en odstotek, medtem ko so v drugih državah vsaj štiriodstotne. Banke torej imajo dobičke, ki so v določeni meri tudi rezultat tega, da nizko vrednotijo denar, ki ga prebivalstvo varčuje na njihovih računih, tako da neka rezerva oziroma neka količina denarja, ki bi ga z vidika pravičnosti lahko uporabili za obnovo, je. Podoben ukrep je po zadnjih poplavah sprejela tudi Italija," je še dejal Janša in dodal, da bi razumno zastavljen ukrep podprl.
Vlada Roberta Goloba bo pri obnovi Slovenije po poplavah vzpostavila sklad za obnovo Slovenije, tako imenovani SOS, ki ga je predlagala tudi politična stranka NSi. To je sklad, v katerega se bodo stekala vsa sredstva, tako slovenska kot evropska, ter vse donacije. Ta sklad bo upravljala SID banka, je v oddaji 24 ur napovedal premier Robert Golob.
https://twitter.com/BalazicMarko/status/1693921623521345662
Največja domača bančna skupina je do konca junija ustvarila skoraj četrt milijarde evrov čistega dobička. Od tega 120 milijonov v prvi in še 122 milijonov evrov v drugi četrtini, kaže polletna bilanca banke.
V iskanju denarja za državno financiranje večmilijardne škode zaradi poplav, pred tem pa tudi ukrepov za omejevanje energetske krize in vsesplošne draginje, Golobova vlada konkretno razmišlja o obdavčitvi presežnih dobičkov.
Banke poslujejo dobro
Banke v Sloveniji so v prvih šestih mesecih letos ustvarile 533,1 milijona evrov dobička pred davki, kar je 150,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je bil s 466,8 milijona evrov višji za 144,8 odstotka, je objavila Banka Slovenije. Denarne vloge v bankah so se junija povečale za slab odstotek, obseg posojil pa le za malenkost.
"Gre za populističen ukrep. Tudi nekatere države v EU so ga sprejele kot populističen ukrep, a iz drugih razlogov. To samo dokazuje trditev, da gre za populizem. Če bi obstajal kakršenkoli ekonomski razlog, da je za sanacijo okoljske škode obdavčitev bančnega sektorja najprimernejši finančni instrument, bi opazili, da takšne ukrepe uvajajo tudi druge države. A mednarodno primerjalno ni tako. Poleg tega je predlog nedomišljen. Na eni strani zagotavlja fiskalne vire, po drugi strani pa odteguje kapital iz bančnega sistema. Odločevalcem, ki jim zakonitosti delovanja bank niso blizu, je to očitno vseeno," je bil za Siol.net oster Igor Masten z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Prvi guverner Banke Slovenije in dolgoletni predsednik uprave banke Unicredit France Arhar politiki svetuje veliko previdnosti in razumnosti, saj je položaj močno povezan z zaupanjem in strahom komitentov bank. "Za strah so dovolj besede, za zaupanje so potrebna dejanja. Odločitev za obdavčitev izrednih dobičkov bank je zelo relativna," je za Siol.net posvaril Arhar.
Predlog obdavčitve dobičkov bank je podprl tudi Janez Janša. "Mislim, da je bil danes objavljen podatek, da so obresti in vloge varčevalcev pri slovenskih bankah najnižje v evroobmočju, manj kot en odstotek, medtem ko so v drugih državah vsaj štiriodstotne. Banke torej imajo dobičke, ki so v določeni meri tudi rezultat tega, da nizko vrednotijo denar, ki ga prebivalstvo varčuje na njihovih računih, tako da neka rezerva oziroma neka količina denarja, ki bi ga z vidika pravičnosti lahko uporabili za obnovo, je. Podoben ukrep je po zadnjih poplavah sprejela tudi Italija," je še dejal Janša in dodal, da bi razumno zastavljen ukrep podprl.
O ukrepih Melonijeve v Italiji glede obdavčitve bank smo pisali v tem članku: Bo Golob sledil Melonijevi in obdavčil “izredne” dobičke bank? Brodnjak: Banke nismo vojni dobičkarji.
Ustanovljen bo tudi poseben sklad
Vlada Roberta Goloba bo pri obnovi Slovenije po poplavah vzpostavila sklad za obnovo Slovenije, tako imenovani SOS, ki ga je predlagala tudi politična stranka NSi. To je sklad, v katerega se bodo stekala vsa sredstva, tako slovenska kot evropska, ter vse donacije. Ta sklad bo upravljala SID banka, je v oddaji 24 ur napovedal premier Robert Golob.
https://twitter.com/BalazicMarko/status/1693921623521345662
Zadnje objave
Škof Šuštar: Domoljubje ni vzvišenost, pač pa hvaležnost za lastno družino in narod
25. 6. 2026 ob 16:36
Madžarska po dolgih letih odpira komunistične arhive
25. 6. 2026 ob 16:34
Vse najboljše, domovina!
25. 6. 2026 ob 13:41
Srečanje za zaprtimi vrati med predstavniki EU in Talibani
25. 6. 2026 ob 13:35
Danska mesta naj ne bi več zvenela kot predmestja Islamabada
25. 6. 2026 ob 13:30
Za zadnjih 272 milijonov evrov iz Bruslja izpolnjenih le pet od 60 pogojev
25. 6. 2026 ob 10:30
Do izbranega zdravnika le še štiri dni v tednu?
25. 6. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Rajski vrt ali mala slovenska družbenopolitična zoologija
25. 6. 2026 ob 6:00
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.