Golob in Plenković o energetskem sodelovanju na Krku in v Krškem. Česa si lahko obetamo?

Kot tretji tuji voditelj je Slovenijo na povabilo premierja Roberta Goloba obiskal hrvaški premier Andrej Plenković. Srečala sta se na delovnem srečanju na Brdu pri Kranju, kjer sta na kratko spregovorila o gospodarskem sodelovanju, energetiki in migracijah ter tudi o Zahodnem Balkanu in arbitraži.

Slovenski in hrvaški premier sta se dogovorila za podpis solidarnostnega sporazuma o oskrbi s plinom. Slovenija pa je izrazila interes za sodelovanje pri povečanju zmogljivosti plinskega terminala na Krku in plinovodov.

Po pogovorih in delovnem kosilu sta oba premierja stopila pred novinarje. Po besedah slovenskega premierja Goloba je bil delovni sestanek med predstavniki dveh prijateljskih držav “lep, sproščen in pozitiven”. Namen sestanka je bila med drugim tudi priprava prihajajočega uradnega obiska v Zagrebu. “Teme, ki smo jih odpirali, so bile številne z enim samim namenom: ugotoviti, katere teme lahko zapremo na naslednjem v tem primeru uradnem srečanju.”

Plinski terminal na Krku zanimiv za Slovenijo

Premierja sta se pogovarjala tudi o širitvi terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na hrvaškem otoku Krk. Ena od možnosti je, da bi terminal postal ena od vstopnih točk za skupno nabavo plina v EU-ju, tako bi lahko za širitev pridobili tudi evropska sredstva.

Hkrati bi povečali zmogljivost plinovodnih povezav Krka z BiH-om, Madžarsko in Slovenijo ter naprej z Avstrijo in Bavarsko v Nemčiji. Golob je dejal, da bi bilo treba proučiti, kakšne so potrebe kupcev plina, med drugim iz Slovenije, Avstrije in Nemčije, in kakšne bi bile potrebne prenosne zmogljivosti.

Hrvaška projekt povečanja zmogljivosti terminala – po trenutnih načrtih je predvideno povečanje z 2,9 na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina letno – že izvaja. Po Plenkovićevih besedah ga je z multilateralno pobudo mogoče spremeniti v evropski projekt, pri čemer pa je treba povečati prenosne zmogljivosti in zagotoviti odjemalce plina.

Bomo drugi blok nuklearne elektrarne Krško gradili skupaj?

“Obstaja interes na obeh straneh, da pride do realizacije novega bloka, je pa danes glavna tema prav na področju jedrskih tehnologij, ali bo EU uspela to tehnologijo uvrstiti med čiste tehnologije in zagotoviti sredstva za razvoj te jedrske energije,” je dejal Golob in poudaril, da obstaja strinjanje, da je na tej točki tudi na evropskem nivoju treba nadaljevati.

Hrvaški premier Andrej Plenković je že na zadnjem srečanju lani s takratnim premierjem  Janezom Janšo namignil, da bi Hrvaška lahko sodelovala pri gradnji drugega bloka Nuklearne elektrane Krško (Nek). V tem primeru bi Hrvaška pokrila vse domače potrebe za elektriko in ne bi imela več nobenih skrbi zaradi ruskega plina.

Novi blok Neka naj bi bil jedrska elektrarna tretje generacije z reaktorjem z močjo 1100 megavatov in bi predvidoma proizvedel od osem do 12 teravatnih ur električne energije na leto. Nek trenutno proizvede 5,6 teravatne ure električne energije na leto in pokrije 20 odstotkov potreb za elektriko v Sloveniji in 16 odstotkov potreb za elektriko na Hrvaškem.