Glede preprečitve oškodovanja davkoplačevalcev pri predoru Karavanke Šarec nemočen. Bi pa spremenil zakonodajo

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Skrajno sumljiva izključitev najcenejšega in najizkušenejšega izvajalca za drugo cev predora Karavanke je bila danes predmet razprave v državnem zboru.

Natančneje, nekdanji minister za infrastrukturo in prostor, Zvone Černač, je predsedniku vlade Marjanu Šarcu zastavil poslansko vprašanje, kaj bo storil za zaščito interesov davkoplačevalcev v tem primeru, saj bomo za ta predor očitno plačali vsaj 14 milijonov več kot bi bilo potrebno.

Premier mu je odgovoril, da sam v konkreten primer ne more posegati, niti ga ne more komentirati, se pa strinja, da zakonodaja s področja javnega naročanja še vedno ni optimalna in jo je potrebno spremeniti. 

Kot smo na Domovini že pisali, je nedavno prišlo do, za mnoge, izjemno sporne odločitve državne revizijske komisije, da zaradi domnevne nezakonitosti ponudbe izloči s strani DARS-a izbranega izvajalca del gradnje 2. cevi Karavanškega predora - turško podjetje Cengiz.

Med 9 ponudbami je bila z 89,2 milijona evrov ponudba Turkov za več kot 14 milijonov ugodnejša od naslednje najbolj ugodne ponudbe. Obenem ima veliko turško gradbeno podjetje  široke reference tako pri gradnji predorov kot pri drugi prometni infrastrukturi.

Na državno revizijsko komisijo pa so se pritožili trije ponudniki z bistveno slabšimi referencami in dražjimi ponudbami od 14 do 20 milijonov evrov. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je bil izbor najugodnejšega ponudnika nezakonit, odločitev pa je utemeljila na formalnostih, ne na vsebini, je opozoril Zvonko Černač.

Obenem so po njegovih navedbah v tričlanskem senatu odločali pripadniki ene politične stranke, in sicer SD-ja, saj je en član nekdanji občinski svetnik te stranke, druga članica kandidatka na lokalnih volitvah, tretja pa nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v času ministrice Anje Kopač Mrak.

Kot smo že poročali, naj bi ena od članic komisije bila tudi partnerica člana uprave Kolektorja, neizbranega ponudnika (109,4 milijona evrov), ki naj bi posel potreboval predvsem kot referenco za kasnejšo sodelovanje pri gradnji 2. tira. TV Slovenija je pred časom iz svojih virov poročal, da naj bi ravno Kolektor iz tega razloga bil ciljni izvajalec 2. cevi predora Karavanke.

Avstrijci medtem svoj del predora že gradijo, pri čemer je pomenljivo, da bodo za 850 metrov daljšo cev plačali 89,9 milijona evrov, torej približno toliko kot znaša najcenejša ponudba za slovenski del.

Zvoneta Černača je zanimalo, kaj  bo predsednik vlade storil, da ta projekt ne bo bistveno preplačan.

Šarec: če bi jim s prstom žugal, ne bi nič pomagalo. Če je kaj nezakonitega, vložite ovadbo


Šarec je iz lastnih županskih izkušenj Černaču odgovoril, da se zaveda, da "že ne vem katera verzija" Zakona o javnem naročanju še vedno ni optimalna. "To je dejstvo in tega se vsi zavedamo," pravi Šarec.

Ampak kdor je kakšno investicijo izvajal, tudi ve, da je Državna revizijska komisija neodvisni organ, v katerega seveda izvajalec ali pa investitor ne moreta posegati, ker bi s tem pač padel postopek, je dodal predsednik vlade.

Marjan Šarec: "Tudi zdaj konkretnih postopkov ne morem komentirati, kaj se dogaja, trenutno, da Državni revizijski komisiji, bi si pa želel, da bi se ta druga cev tudi iz naše strani začela čim prej graditi."


Poudaril je, da lahko kot predsednik vlade, skupaj z državnim zborom, naredi samo, da se še pregleda zakonodaja o javnem naročanju in se določene pomanjkljivosti, ki v tej zakonodaji zagotovo so, odpravijo oziroma, da se zakonodaja izboljša.

"Toliko lahko mi vsi skupaj naredimo, da bi pa zdaj jaz hodil na revizijsko komisijo in s prstom tam žugal, to pa verjetno ne bi nič pomagalo," je še dejal predsednik vlade.

Glede članov političnih strank v raznih komisijah je Šarec dejal, da ne more hoditi po ustanovah in gledati, kdo je kakšen član kakšne stranke. Kot pravi, ljudi ne bi sodil po strankarskih preferencah, ampak zgolj po izvajanju njegovega dela.

KOMENTAR: Uredništvo
Šarec ima prav, a problem ostaja
Prav je, da je Zvone Černač primer, ki "odpira široko polje korupcijskih tveganj," pri poslanskih vprašanjih predsedniku vlade. Po drugi strani pa je tudi premier Šarec povedal, kaj v okviru svojih pristojnosti dejansko lahko stari, oziroma ne more storiti. Dejstvo je, da je predsednik vlade glede konkretnega primera nemočen in da gre za sistemsko težavo, ki omogoča takšne in drugačne prijeme, da do posla pridejo "pravi" ponudniki. Po drugi strani pa je veliko vprašanje, ali se je predsednik vlade tem izjemno močnim interesnim lobijem dejansko pripravljen upreti, saj v večini primerov to pomeni konec politične kariere. Nekaj je namreč igrati odločnega šefa na nivoju Črnčeca, Bandellija in Bratuškove, povsem drugo pa je vstopiti v bojni ples s hobotnico globoke države, ki lahko s svojimi lovkami do politične smrti stisne vsakogar, ki ni pripravljen skloniti glave pred njihovimi interesi. Tega boja se v resnici Marjan Šarec še ni lotil in šele ko bo zaplesal ta neizbežni tango, bomo videli, ali je res iz materiala odločnega in neuklonjivega voditelja, kot ga ta čas predstavljajo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike