Fiskalni svet kritičen do Golobove finančne politike. Javna poraba se ni prilagodila situaciji

V letu 2022 je bil primanjkljaj sektorja država visok (–3,0 % BDP) kljub znižanju glede na leto prej, ki je bilo v največji meri posledica manjšega obsega interventnih ukrepov. Javnofinančni položaj brez upoštevanja tega učinka se je poslabšal predvsem zaradi občutnega znižanja deleža prihodkov v BDP, ki je bilo v največji meri posledica počasnejše rasti mase plač po izteku koronskih dodatkov.

Temu se v ugodnih gospodarskih razmerah, zaznamovanih z nadaljevanjem cikličnega zagona po umiritvi epidemije, a tudi z visoko inflacijo, javna poraba ni prilagodila.

Okrepila se je tudi rast domače tekoče porabe sektorja država, ki bi morala biti vsaj v delu, ki se ni nanašal na blaženje posledic visoke inflacije, glede na ostala javnofinančna gibanja nižja.

Neustrezno ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v letu 2022 potrjujejo indikativne kvantitativne ocene, po katerih lani ni bila spoštovana večina fiskalnih pravil. Izdatki sektorja država so bili lani tako občutno višji od trenutnih ocen o najvišji dovoljeni ravni.

Primanjkljaj državnega proračuna

Primanjkljaj državnega proračuna je po končnih podatkih v letu 2022 znašal –1.364 milijonov evrov,
brez neposrednega učinka interventnih ukrepov pa je bil izravnan (–8 milijonov evrov). V obeh
primerjavah je bil precej manjši kot v letu 2021, kar je bila predvsem posledica manjših odhodkov za COVID ukrepe in kljub upočasnitvi glede na predhodno leto razmeroma visoke rasti prihodkov ob nadaljnjem okrevanju gospodarske aktivnosti.

Bruto dolg sektorja država se je lani zmanjšal na 69,9 % BDP (41,2 milijard evrov) in je za 4,5 o. t.
BDP presegal predkrizno raven. Lansko znižanje deleža bruto dolga (za 4,5 o. t. BDP) je bilo v
največji meri posledica okrepljene inflacije in tako v pomembni meri visoke nominalne rasti BDP, kar je skupaj več kot nadomestilo nadaljnje poslabšanje primarne bilance.

https://twitter.com/FiskalnisvetRS/status/1668525144921321472

Skladno s pričakovanji Fiskalnega sveta je bil primanjkljaj precej manjši od rebalansa iz septembra (za 676 milijonov evrov), ki je služil kot osnova za pripravo proračunskih dokumentov za leti 2023 in 2024. Izdatki sektorja država so bili lani občutno višji od trenutnih ocen o najvišji dovoljeni ravni. Ta je sicer nižja od zgornje meje zadnjega veljavnega večletnega okvira, sprejetega septembra lani, ki pa ga je fiskalni svet že takrat ocenil kot previsokega.

Primanjkljaji na več področjih

Rast odhodkov ZPIZ se je lani okrepila na 8,2 % (2021: 5,2 %), kar je bila ob skoraj
nespremenjenem številu uživalcev zlasti posledica višjih pokojnin. Te so bile višje zaradi izredne uskladitve po ZPIZ-2L (letni učinek 145 milijonov evrov), redne uskladitve januarja (4,4 % oziroma okoli 270 milijonov evrov na letni ravni) in izrednega dviga novembra in decembra skupaj za 4,5 % (43 milijonov evrov).

Glede na upočasnitev rasti plač (v veliki meri zaradi znižanja COVID dodatkov)
se je rast prihodkov iz socialnih prispevkov lani upočasnila (7,2 %), skupni transfer iz državnega proračuna v ZPIZ pa se je povečal za 126 milijonov evrov na 1,2 milijard evrov, kar je predstavljalo 2,1 % BDP. S tem se že pred pričakovanimi večjimi učinki demografskih sprememb na javne finance nakazuje večanje tveganj, povezanih z vzdržnostjo sistemov socialne zaščite.

Bilanca proračunov občin je imela lani največji primanjkljaj (–102 mio EUR) po letu 2010. Rast
prihodkov se je sicer okrepila (s 7,3 % v 2021 na 11,4 %), a precej manj kot rast odhodkov (s 6,9 % na 17,6 %). Ob dvigu povprečnine se je okrepila rast prihodkov od dohodnine kot ključnega vira občinskih proračunov. Višja rast skupnih prihodkov kot leto prej je bila znova v pomembni meri tudi posledica dogajanj na nepremičninskem trgu. Prihodki od davkov na nepremičnine, od davkov na promet nepremičnin in od komunalnih prispevkov so se namreč povečali za 16,4 %.

Okrevanje gospodarstva

Okrevanje gospodarske dejavnosti po epidemiji se je lani nadaljevalo z nekoliko upočasnjeno dinamiko, inflacija pa se je zaradi vztrajanja zunanjih in rastočega prispevka domačih dejavnikov okrepila na najvišjo raven po letu 2000. Tudi lani je h gospodarski rasti ključno prispevala zasebna poraba. Drugi dejavnik rasti so bile gradbene naložbe, tako zaradi razmer na nepremičninskem trgu kot zaradi okrepljene naložbene dejavnosti države.

Po trenutnih ocenah fiskalnega sveta je proizvodna vrzel lani dosegla ciklični vrh. Gospodarsko okrevanje po epidemiji je bilo v Sloveniji sicer med najhitrejšimi v EU, raven gospodarske dejavnosti pa je v povprečju lanskega leta za 9,1 odstotka presegla raven iz leta 2019.