Finančna pismenost slovenskih šolarjev je slaba. Rešitev vlade: ignoriranje mednarodnega testa PISA

POSLUŠAJ ČLANEK
V mednarodni raziskavi znanja iz matematike, naravoslovja in bralne pismenosti PISA 2015 so se slovenski petnajstletniki odrezali zelo dobro, uvrstili so se med 15 na svetu.

A to ne velja za preverjanje finančne pismenosti, saj se testa leta 2015 sploh niso udeležili. In zakaj ne? Tri leta poprej so se namreč na njem odrezali izrazito slabo, podpovprečno med državami članicami OECD. 

Rešitev problema s strani oblasti in pristojnega ministrstva je bila enostavna: testa ste v okviru PISA 2015 enostavno niso udeležili. 

Leta 2012 so na testu finančne pismenosti slovenski otroci dosegli podpovprečne rezultate. Bili so slabši od povprečja držav članic OECD, zaostali so za Američani, Poljaki, Čehi, Belgijci, Estonci ... v finančni pismenosti so bili sicer najboljši kitajski učenci.

Podatkov o finančni pismenosti slovenskih učencev za leto 2015 žal nimamo, saj se je vlada odločila, da otrok na tem področju ne bo testirala. Kakšni so razlogi za to?

Slovenci znanje otrok preverjamo samo na področjih, v katerih smo dobri 


Vlada RS je na to odgovorila kar prek twitterja, kjer so zapisali: »Slovenija je sodelovala v 1. preverjanju finančne pismenosti PISA 2012. PISA 2015 je bila metodološko drugače zasnovana in bi zahtevala daljše sodelovanje učencev, ki že v rednem delu rešujejo 2 uri preizkusa znanja. Vsebinsko raziskava ne bi prinesla novih informacij.«

Povedano drugače, vlada je vedela, kakšna bo raven (ne)znanja, saj se ji po slabih rezultatih prvega preverjanja ni zdelo vredno mladine podučiti na finančnem področju.

Medresorska skupina (Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo, Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport) je sicer že v letu 2010 pripravila Nacionalni načrt finančnega izobraževanj. Že takrat so ugotovili, da učenci v naših OŠ nimajo posebnega predmeta, ki bi jih podučil o osnovah ekonomije in financ. Nekaj malega o tem se učijo pri predmetu gospodinjstvo v 5. in 6. razredu, kar pa je po mnenju medresorske skupine premalo.

Od leta 2010 je medresorska skupina pripravljala tudi letna poročila. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) je v poročilu iz leta 2012 navedlo, da pripravljajo spremembo šolskih načrtov, ki bi uvedli več ekonomsko-finančnih vsebin. Pripravili so tudi strokovna srečanja za učitelje gospodinjstva in spletno učilnico, kjer ti lahko izmenjujejo učne vsebine. Najpomembnejši del poročila je sodelovanje na PISA 2012, ki je testirala tudi finančno pismenost.

Za pripravo poročila za leto 2014 so na MIZKŠ že imeli podatke o slabem rezultatu na PISA 2012, a teh v svojem poročilu niso navedli. Niti niso navajali razlogov za slab rezultat. Še vedno so vztrajali pri ukrepih iz predhodnih poročil: študijske skupine učiteljev gospodinjstva, sodelovanje v akciji Global Money Week. Poročili za leto 2015 in 2016 sta kopija poročila iz leta 2014.

Od leta 2010 pa do danes se na MIZKŠ nič ni premaknilo v smer večje finančne pismenosti otrok. Zato je tudi ugotovitev vlade, da je nesmiselno sodelovati  v raziskavi, ki ne bo prinesla novih informacij, pravilna. Z enakim (ne)delom ne moremo pričakovati drugačnih, boljših rezultatov.

Rezultati finančnega preverjanja PISA 2012 - klik za povečavo.

Kdo zavira finančno opismenjevanje otrok?


Iz poročila o napredku pri nacionalnem finančnem izobraževanju iz leta 2012 je razvidno tudi, da je Ministrstvo za finance (MF) podpiralo sodelovanje v PISA 2015 tudi na področju finančne pismenosti, a se MIZKŠ do tega ni opredelilo.

»MF in veleposlanik dr. Šumrada, vodja Stalne medresorske delovne skupine za zadeve OECD, ki deluje pri Ministrstvu za zunanje zadeve, sta v decembru 2012 pozvala MIZKŠ naj preuči predlog MF (o sodelovanju na PISA 2015) in se nanj odzove v najkrajšem času, vendar potrebnega odziva še ni bilo.«

Na posvetu ravnateljev slovenskih šol, ki je potekal avgusta letos, je direktor Zavoda za šolstvo, Vinko Logaj potarnal, da se šole soočajo z najrazličnejšimi pritiski interesnih skupin. Med njimi tudi takih, ki spodbujajo uvajanje ekonomsko-finančnih vsebin v slovenske šole. Na zavodu so celo pripravili odgovor za vlado, zakaj v šolo ni smiselno uvajati predmeta o ravnanju z denarjem.

Da gre pri odporu do poučevanja finančne pismenosti v bistvu za ideološke zadržke slovenske socialistične levice, morda še najbolje karikira pisanje tednika Mladina, kjer menijo, da je poučevanje finančne pismenosti in ravnanja z denarjem nemogoče brez ideološke indoktrinacije.

V članku iz leta 2015 navajajo: »Finančne institucije spodbujajo finančno opismenjevanje v šolah. A tisto, kar res ponujajo učencem, je dejansko ideologija potrošništva.« V svojem članku so kitični tudi do krožka Mladi in denar, ki otrokom predstavlja osnove financ in ekonomije. Zanj pravijo, da otroke uči, da so revni revni zato, ker so izbrali vlogo žrtve.

V naslednjem članku o izobraževanju v finančni pismenosti o tem kako dejansko poteka finančno opismenjevanje pri pouku gospodinjstva, kaj ocenjujejo na PISA testu o finančni pismenosti ter kako se finančno izobražujejo odrasli. Kmalu na Domovini.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike