Evropski teden mobilnosti: le še ena priložnost za politično promocijo?

Začenja se Evropski teden mobilnosti. Njegov namen je spodbujanje k bolj zdravim in manj potratnim oblikam prevoza. Naslov letošnje teme je Varčne poti.

Pri uporabi bolj zdravih in manj potratnih oblik prevoza pa v Sloveniji naletimo na težave. Po uporabi javnega prevoza smo v Sloveniji na repu članic Evropske unije, naš javni prevoz pa je po kvaliteti na lestvici, ki jo je sestavil Greenpeace, nekje na sredini med 30 evropskimi državami. Nič kaj bolje ni zadnje čase potovati z avtom po slovenskih avtocestah. 

V Sloveniji bo pri tednu mobilnosti sodelovalo 97 občin

Te dni se začenja Evropski teden mobilnosti, ki bo trajal vse do 22. septembra. Namenjen je spodbujanju bolj zdravih, manj škodljivih ter potratnih oblik potovanj od vožnje z avtomobili. Tradicionalno se zaključi z dnevom brez avtomobila. 

Naslov letošnje teme je Varčne poti. Kot so povedali organizatorji, so varčne poti tudi način boja proti podnebnim spremembam, ena izmed rešitev nadomestitve vožnje z avtomobili pa je prevoz z vlakom. 

Pri čemer pa v Sloveniji naletimo na težave. Slovenija se po uporabi javnega prevoza uvršča na rep članic Evropske unije. 85 odstotkov vseh poti prevozimo z avtomobilom, zgolj 5 odstotkov pa z javnim prevozom. Število potnikov v javnem prometu je v primerjavi z letom 2013 celo upadlo. Po lestvici, ki jo je sestavil Greenpeace in je rangirala 30 držav (vse države EU, Veliko Britanijo, Švico in Norveško) glede na kakovost javnega prometa, se je Slovenija znašla na 13. mestu (na prvem mestu je Luksemburg, sledita pa mu Malta in Avstrija), Ljubljana pa med prestolnicami na 14. mestu. Pri oblikovanju so upoštevali več kriterijev, med drugim obstoj enotne vozovnice za vse javne prevoze, popuste za socialno ogrožene, višino stopnje DDV in cene. 

Kot je opozorila nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti Polona Demšar Mitrovič, mobilnostne akcije brez zagotovitve ustrezne infrastrukture ne morejo imeti dolgoročnih učinkov. Po njenih besedah se tako mora urediti varna infrastruktura tako za pešce kot za kolesarje in uporabnike javnega prevoza. Lahko postane celo kontraproduktivno pozivati ljudi, kako naj gredo v šolo ali vrtec, če za to ni varne infrastrukture, je dodala. 

Evropskemu tednu mobilnosti se je pridružilo 50 držav. V Sloveniji bo sodelovalo 97 občin, v katerih se bodo zvrstili številni programi in dejavnosti za izbiro prometnih rešitev, ki zmanjšujejo porabo energije in emisij, prihranijo denar in spodbujajo zdrav način življenja. Vrhunec dogajanja bo, kot že rečeno, zadnji dan, ko bodo občine za promet zaprle del središča mesta, v Ljubljani in nekaterih drugih krajih pa bo javni mestni potniški promet brezplačen. Istočasno bodo potekali tudi Dnevi prometne varnosti. 20. septembra bo tako na dan brez smrtnih žrtev na celotnem slovenskem avtocestnem omrežju potekal poostren policijski nadzor. 

Politična promocija mobilnosti 

Trajnost in mobilnost sicer vlade na žalost tudi zlorabijo kot fotografsko priložnost (t .i. Photo op). Pred kratkim so namreč špansko ministrico za okolje Tereso Ribero obtožili, da se je na podnebno konferenco odpeljala s privatnim letalom, zadnjih 100 m do mesta konference pa je prekolesarila. Kasneje se je izkazalo, da sicer ni šla tja z letalom, ampak z avtom. V Sloveniji je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan na kolesu, obuta v čevlje z visoko peto, pozvala, naj gredo na kolo, »za mirnejše živce v dneh ljubljanskega prometnega kolapsa«.  

Lo de Teresa Ribera de hacer que llegas en bicicleta a una cumbre del clima, recorriendo apenas un centenar de metros, escoltada por dos coches gasolina blindados es otra de las imágenes que definen perfectamente a este gobierno. pic.twitter.com/qME80Oon4z

— Froilán I de España 🇪🇸 (@FroilLannister) July 10, 2023

Za mirnejše živce v dneh ljubljanskega prometnega kolapsa. Team MP. 🚲 pic.twitter.com/fOfeMl9uUv

— Dominika Švarc Pipan (@DominikaSvarc) June 8, 2023

Tretji pas na slovenskih avtocestah po najboljšem scenariju leta 2025

V težavah pa seveda ni zgolj slovenski javni potniški promet. Vedno več težav povzroča tudi gneča na avtocestah, kot smo nazadnje pisali v članku Ob takšni miselnosti oblastnikov je edina rešitev za prometni kolaps vrnitev na sistem »par/nepar«.

Dars je sicer v zadnjem času napovedal, da naj bi na nekaterih najbolj obremenjenih odsekih prišlo do tretjega pasu, a seveda zaradi zakompliciranih postopkov ne tako kmalu. Do nadgradnje avtoceste naj bi prišlo na odsekih štajerske in primorske avtoceste pred Ljubljano. Tudi po podatkih statističnega urada gre za najbolj obremenjene odseke. Števec med Vrhniko in Brezovico je v letu 2022 naštel 25 milijonov vozil, med Domžalami in Zadobrovo pa 22 milijonov vozil.  

Tretji pas naj bi razbremenil gnečo, ki se dnevno pojavlja zaradi tranzitnega prometa in dnevnih vozačev v prestolnico. Za izvedbo teh načrtov pa bo potrebno širjenje nasipa cestnega prometa in razširitev premostitvenih objektov, kar bo trajalo več gradbenih sezon.  

Priprava projektov je v zaključni fazi, a so na vrstnem redu še državne službe, ki morajo podati potrebna soglasja. Dela bi se, če bi šlo vse po načrtih v zvezi s pridobivanjem soglasij, lahko začela v letu 2025. Tretji pas naj se sicer ne bi uporabljal le v času prometne konice. 

Tretji pas bi se v prihodnosti lahko vzpostavil še na gorenjski avtocesti med Vodicami in Šentvidom. Na dolenjskem koncu (še posebej obremenjen – bolj kot zgornji gorenjski primer – je del med Ljubljano in Grosupljem) tretji pas še ni predviden.