Evropska komisija opozarja na veljavno zakonodajo EU o neodvisnosti regulatorjev

Evropska komisija je v pismu zapisala, da je zaskrbljena glede dogajanja v povezavi s svetom Agencije za energijo. Če bo vlada sprejela ukrepe, ki bi posegli v neodvisnost agencije, bi komisija lahko sprožila postopek ugotavljanja kršitev obveznosti po pravnem redu EU. »Naša naloga je, da poiščemo ravnovesje med potrebami družbe, ekonomskimi dejavniki in trajnostnimi cilji ter da prevzamemo odgovornost za dolgoročni razvoj energetskih politik, ki temeljijo na solidnih, preudarnih in argumentiranih odločitvah,« so prepričani na ministrstvu.
Kot smo že poročali, je Agencija za energijo Evropsko komisijo obvestila o dogajanju na področju uvedbe novega sistema obračunavanja omrežnine v Sloveniji, komisiji so opisali tudi poskuse poseganja v neodvisnost regulatorja. Spomnimo, vlada je decembra svet Agencije za energijo zaradi dogajanja glede nove metodologije za obračun omrežnine pozvala k odstopu, kmalu za tem sta odstopila dva člana. »Vlada bo vsekakor državnemu zboru predlagala razrešitev svetnikov, ki niso samostojno odstopili,« pa je pred kratkim dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in dodal, da ima po njegovem mnenju vlada pristojnost, da pozove k spremembi metodologije in k odstopu članov sveta agencije. Ministrstvo ob tem tudi razmišlja o uvedbi interventnega zakona, s katerim bi omilili najbolj »ekscesne« primere dvigov omrežnin.
Po poročanju medijev je Evropska komisija v torek odgovorila na pismo Agencije za energijo. Kot poroča MMC je v njem jasno zapisala, da je evropska zakonodaja glede regulatornih organov jasna in določa stroga pravila za zagotovitev njihove neodvisnosti. Komisija je zato generalnemu direktorju direktorata za energijo pri ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Hinku Šolincu posredovala dopis, v katerem je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem in ga opozorila na veljavno zakonodajo EU-ja. »Če bi slovenska vlada sprejela ukrepe, ki bi ovirali neodvisnost slovenskega regulatorja, bodo pristojne službe ocenile, ali je treba sprožiti postopek ugotavljanja kršitev obveznosti po pravnem redu EU-ja. Tako bi se prepričali, ali Slovenija izpolnjuje svoje zakonodajne obveznosti,« so zapisali v pismu in spomnili, da je odločanje o omrežnini v izključni pristojnosti neodvisnega regulatorja, izvršna ali zakonodajna oblast je tako ne smeta omejevati. »Če slovenska vlada meni, da odločitve Agencije za energijo niso skladne z zakonodajo EU-ja, jo spodbujamo, da se o teh očitkih, preden sprejme kakršne koli odločitve, podrobno pogovori z našimi službami,« je zapisala generalna direktorica Direktorata za energijo v Bruslju.
»Agencija poziva Vlado Republike Slovenije in Državni zbor, da v skladu z notranjim pravnim redom in pravnim redom EU čimprej popolni svet agencije z manjkajočimi člani sveta ter omogoči nemoteno delovanje agencije in njeno neodvisnost ter preneha z nedopustnimi političnimi pritiski, na kar je v današnjem pismu opozorila tudi Evropska komisija,« so zapisali v agenciji in ob tem pozdravili Elesovo analizo, ki je po njihovem mnenju dobro izhodišče za to, da v prihodnje novo metodologijo še izboljšajo in po potrebi nadgradijo. »Vrnitev na staro metodologijo v vmesnem času ni niti kratkoročno mogoča niti strokovno utemeljena in bi povzročila škodo veliki večini odjemalcev, za katere je prenova obračuna ugodna. Obenem ne bi zagotavljala enake obravnave vseh uporabnikov, prav tako pa ne bi upoštevala temeljnega načela, da morajo tarife odražati stroške ter uporabnike spodbujati k učinkoviti rabi omrežja,« so še zapisali v odzivu.

Ministrstvo ponovno zavrača insinuacije, da gre za politični pritisk
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ostro zavrača vse insinuacije, da bi bili njihovi ukrepi, predlogi ali komunikacija z Agencijo za energijo politični pritisk. »Naša odgovornost je, da v okviru svojih pristojnosti aktivno sodelujemo z vsemi relevantnimi deležniki in predlagamo rešitve, ki bodo zagotovile širše družbeno soglasje ter dolgoročno stabilnost energetske politike,« so zapisali na ministrstvu. »Zavedamo se, da moramo ohraniti integriteto regulatorja, vendar prav tako ne smemo zanemariti širših potreb, ki se pojavljajo v sodobnem energetskem okolju. Konstruktivni predlogi ministrstva so vedno iskali ravnovesje med zakonodajnim okvirom in praktičnimi rešitvami, ki zagotavljajo pravičen prehod in pošteno obravnavo vseh deležnikov,« so se odzvali.
Zapisali so tudi, da so ves čas opozarjali na morebitne težave pri uvajanju sistema, vsebinske nedoslednosti ter izjemno občutljivost vprašanja, saj ni bilo širokega družbenega soglasja. Večkrat so predlagali zamik ali ponovno vsebinsko preučitev določenih vidikov. »Pokazalo se je, da je bil naš predlog o zamiku omrežnin utemeljen in pravilno ocenjen,« so zatrdili na ministrstvu in v nadaljevanju zapisali: »Dopis ministrstva nikakor ni bil politični pritisk ali kršitev direktive, kar smo pripravljeni tudi preveriti na sodišču. Ministrstvo mora imeti pravico predlagati rešitve, za katere presoja, da sledijo splošnim smernicam politike na tem področju ali da so v dobro širšega družbenega soglasja o določeni tematiki, saj je vodenje konstruktivne politike na tem področju naša osnovna odgovornost in tudi pristojnost po zakonu.«
Po navedbah ministrstva so se v letu 2024 pojavile različne skrbi glede nove omrežnine, opozorila so se strnila v štiri sklope:
- gospodarski deležniki so opozarjali na nesprejemljive dvige,
- izvajalci gospodarskih javnih služb ter dobavitelji so izpostavili tveganja glede izvedljivosti obračunavanja končnim odjemalcem,
- posamezni državljani so opozarjali na visoke dvige stroškov pri določenih profilih gospodinjstev,
- v okviru državne uprave in vlade so se začela pojavljati vprašanja o vplivih na javno blagajno ali makroekonomske kazalce države.
Mervar: Trditve, da pomeni uvedba nove omrežninske metodologije katastrofo za slovensko gospodarstvo, ne držijo
Eles je v torek objavil novo analizo, ki jo je izdelal direktor družbe Aleksander Mervar. Z analizo je želel empirično preveriti navedbe nekaterih interesnih skupin, da naj bi se nova metodologija obračuna omrežnine za moč in porabljeno električno energijo glede na staro metodologijo odrazila v negativnih (finančnih) učinkih za določene skupine odjemalcev; da pomeni uvedba nove omrežninske metodologije »katastrofo za slovensko gospodarstvo« in da mu »bistveno zmanjšuje konkurenčni položaj«. »Take trditve ne držijo. Analiza namreč dokazuje, da strošek za omrežnino celo pri največjih porabnikih električne energije na srednjenapetostnem omrežju predstavlja le nekaj več kot 11 % v strukturi vseh stroškov električne energije. Analiza je sicer pokazala, da se bo njihov strošek za omrežnino povečal za povprečno 26,5 %, toda ne glede na razmeroma visok odstotek povečanja je delež stroška za omrežnino še vedno bistveno nižji kot delež stroška, ki ga za omrežnino plačujejo veliki poslovni odjemalci v EU. Ob tem je še zlasti zgovoren podatek, da bodo veliki poslovni odjemalci v Sloveniji po novi metodologiji za omrežnino plačevali v povprečju 0,43 % glede na svoje celotne poslovne prihodke,« so ugotovitve, ki so jih navedli ob predstavitvi analize.
Na podlagi analize so predlagali, da se v roku dvoletnega prehodnega obdobja ukineta dve sezoni, da se za delavnike uporabljajo trije časovni bloki, za dela proste dni pa dva. Predlagali so še, da se konica določa kot povprečje desetih koničnih obremenitev za vsak časovni blok za mesec, za katerega se izstavi račun, da se odpravi sankcioniranje prekoračitve dogovorjene obračunske moči ter razmisli o povečanju tarif za moč ter sočasno o zmanjšanju tarif za električno energijo pri negospodinjskih odjemalcih in da se zmanjša razlika višine tarif za posamezne časovne bloke. Predlagali so tudi, da se opravi dodatna analiza za specifične porabnike (denimo sezonske dejavnosti) in če se izkaže, da je to smiselno, se zanje uvedejo posebne tarife tako za moč kot za električno energijo. »Nenazadnje še predlagamo, da se vsaka morebitna sprememba tarif ne odrazi v zmanjšanih prihodkih za družbo Eles in pet elektrodistribucijskih podjetij v primerjavi s staro metodologijo, saj je to edini vir prihodkov za omrežne investicije, ki omogočajo zeleni prehod,« so še dodali.

GZS: Z višjimi omrežninami slovenska industrija izgublja konkurenčno prednost nižje cene električne energije
Na GZS so izpostavili, da dvig stroška omrežnine, izražen kot delež celotnega stroška električne energije, kot to v zadnji analizi navaja Eles, sicer res deluje kot relativno majhen. »Dejstvo pa je, da je v absolutnem znesku takšen dvig stroškov za posamezno podjetje lahko tudi tako visok, da ta strošek ni zanemarljiv, so opozorili in ob tem izrazili zadovoljstvo, da gredo predlogi Elesa glede spremembe trenutne metodologije v smeri tistih, ki jih je GZS predlagala že marca 2024. GZS poudarja, da je od leta 2023 naprej cena električne energije za negospodinjske odjemalce (skupina Ic 500-2.000 MWh) višja od povprečja EU. Z višjimi omrežninami slovenska industrija izgublja konkurenčno prednost nižje cene električne energije. »Ugotavljamo, da je Eles tudi v včeraj objavljeni analizi prišel do podobnih ocen vpliva novega sistema omrežnin na poslovne odjemalce, kot smo prišli v ocenah GZS. Dejstvo je, da bo nov sistem pomembno podražil cene elektrike za poslovne odjemalce predvsem na visoko in srednje napetostnem omrežju,« je generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal dejala, da povečanje stroškov predstavlja en vidik. »Nikakor pa ne moremo spregledati, da je nov omrežninski sistem tudi po mnenju vlade in resornega ministrstva ter ugledne odvetniške pisarne v neskladju z zakonodajo in priporočili evropskega regulatorja ACER. Pravo ni priporočilo, to so minimalni standardi oziroma pravila, ki jih moramo vsi spoštovati,« je opozorila. Po mnenju GZS bi bilo najbolj smiselno začasno vrniti prejšnji omrežninski sistem, nato pa izvesti analizo učinkov predlogov Elesa in pripraviti povsem nov akt z novo, ustreznejšo metodologijo, ter zagotoviti večletno prehodno obdobje, da se uporabniki lahko ustrezno prilagodijo - pri tem pa je nujno upoštevati tudi specifike gospodarstva. Nahtigalova je še izrazila pričakovanje, da namesto javnega diskurza preko medijev končno tako vlada kot Eles in elektrodistributerji skupaj s predstavniki GZS sedejo za mizo in najdejo najhitrejšo in najoptimalnejšo rešitev za gospodarstvo.
Po mnenju GZS bi bilo najbolj smiselno začasno vrniti prejšnji omrežninski sistem.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Alma Mater v Washingtonu združila vodilne strokovnjake za umetno inteligenco

Na slabe razmere v zdravstvu opozarjajo tudi medicinske sestre

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja

Zbor za republiko: 'Ne' manipuliranju o Izraelsko-Palestinskem konfliktu

Zakonodajna služba raztrgala predlog pravnice Urške

Velenjski svetniki so vložili pobudo za preimenovanje Titovega trga

Želijo povsem uničiti slovensko policijo?
Ekskluzivno za naročnike

Novo: 187. številka tednika Domovina

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Mednarodni festival Čili in čokolada
Video objave
Izbor urednika

Novo: 187. številka tednika Domovina

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)

3 komentarjev
Anton Vidmar
Problem je genialni energetik in njegove sončne elektrarne.
Andrej Muren
Agencija, katera koli, mora izvajati vladno politiko in se ne sme postaviti v vlogo odločevalca, že zato ne, ker ne gre za voljeno inštitucijo, kot je na primer vlada.
Seveda tudi naša Agencija za energijo ni delal po svoje, ampak je le izvajala Golobove zamisli. Zdaj, ko je nastal revolt javnosti zaradi podražitev elektrike, se skuša Golob oprati in zvaliti vso krivdo na agencijo.
Peter Klepec
Mah, prepisite enostavno nacin kako to naredijo v 100x vecjih in bolj stabilnih drzavah, pa bo kar blizu optimuma.
Tudi, ce bo komu krona z glave padla.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.