EU: Jedrska energija in zemeljski plin postajata "zelena". Kdo in zakaj si tega (ne) želi?

vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropska unija bo januarja uvedla svojo taksonomijo zelenih naložb, s katero želi narediti zelene dejavnosti vidnejše in privlačnejše za vlagatelje. V svetu je sicer že sedaj v veljavi več kot 30 takšnih taksonomij, ki določajo, kaj je in kaj ni zelena naložba. Toda te so praviloma močno lokalno pogojene. Evropska taksonomija, ki bo pokrivala zelo široko območje, bo zaradi tega imela med njimi verjetno največji vpliv.

S skupnimi pravili naj bi v EU tudi izkoreninili t. i. "greenwashing", s katerim organizacije pretiravajo pri ocenah svoje okoljske sprejemljivosti.

Pred dokončnim sprejetjem pa čakata Evropsko unijo še dve pomembni dilemi. Bosta del evropske zelene prihodnosti postala tudi zemeljski plin in jedrska energija?

Skupina desetih evropskih držav (Bolgarija, Češka, Hrvaška, Finska, Francija, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija) tako že dlje časa pritiska na Evropsko komisijo, naj jedrski energiji dodeli oznako "zeleno" v skladu s taksonomijo trajnostnega financiranja EU, ki deluje kot vodilo za podnebju prijazne naložbe.

S stališčem te skupine soglašata tudi Nizozemska in Švedska, predlogu pa nasprotujeta zlasti Avstrija in Luksemburg, deloma pa tudi Danska.

Na drugi strani pa se je oblikovala skupina predvsem vzhodnih članic EU (Poljska, Madžarska, Češka, Romunija, Bolgarija in Slovaška), ki si prizadevajo, da bi v obdobju zelenega prehoda kot sprejemljiv energetski vir vključili tudi zemeljski plin.

Težavna dilema


Dilema o zelenosti omenjenih virov energije seveda ni lahka. Raba jedrske energije s seboj prinaša številna varnostna tveganja, vendar občutno zmanjšuje rabo fosilnih goriv. Še hujše so dileme pri rabi zemeljskega plina. Ta je fosilno gorivo, vendar pa njegova uporaba namesto premoga drastično zmanjša emisije vseh toplogrednih plinov, zato je v obdobju energetskega prehoda nedvomno sprejemljivejši vir.

Debata o tem, ali bo raba teh virov vključena v taksonomijo zelenih financ EU, je bila dolgo negotova. Toda zadnja energetska kriza je odločanje o teh dilemah močno pospešila. Zato gre pričakovati, da bo končna odločitev sprejeta že do konca letošnjega leta.

Evropski "da" jedrski energiji


"Zelo zanimivo je, kam se je razprava v zadnjih nekaj tednih premaknila. Najprej mislim, da zato, ker imamo vedno več držav članic, ki se zavedajo, da potrebujemo jedrsko energijo v mešanici, da bi dosegli cilje dekarbonizacije," je aktualno dogajanje za EUROACTIV komentirala Jessica Johnson iz Foratoma.

"Ta premik je deloma povezan z dejstvom, da nekatere države članice zdaj spreminjajo svoje mnenje o jedrski industriji. Toda tudi (zaradi) nedavne energetske krize mislim, da se vse več ljudi začenja zavedati tveganja odvisnosti od uvoza," je dodala.

V nasprotju s številnimi drugimi viri je namreč uvoz urana dokaj ugoden, elektrarne pa za svoje delovanje potrebujejo le majhne količine tega elementa.

Strokovnih razlogov, zakaj bi komisija lahko zavrnila vključitev jedrske energije v zeleno taksonomijo, je sicer iz meseca v mesec manj. Evropske komisija ima namreč na svoji mizi mnenje Skupnega raziskovalnega središča Evropske Komisije - JRC, ki zaključuje, da je jedrska energija varna in zato po taksonomiji upravičena do zelene oznake.

Poleg tega bi zavrnitev takšnega predloga postavila pod vprašaj možnost zagotavljanja nizkoogljične energije v zadostnih količinah in po dostopnih cenah za potrošnike v EU, saj je jasno, da bi bili v primeru zavrnitve pritiski na dvig cen električne energije še višji.

Nekoliko bolj negotov je razplet glede zgodbe o zemeljskem plinu, toda zdi se, da bo vendarle prevladalo prepričanje, da je tudi zemeljski plin sprejemljiv, ker pomeni konec dobe uporabe premoga, ki je z naskokom najbolj umazan energetski vir.

Možnost, kako bo EU te dileme naposled presekala, pa je ta mesec podala komisarka EU za finančne storitve Mairead McGuiness, ki je dejala da bi lahko bil možen kompromis ustvariti novo "jantarno" kategorijo za dejavnosti, ki kot take niso "zelene", vendar so še vedno koristne za zeleni prehod. Komisija pa po njenih besedah razmišlja tudi o ponovni opredelitvi kategorije "prehod", s katero bi preprečila, da bi taksonomija postala preveč "binarna".
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Golobji premislek pri koritu
9. 12. 2023 ob 18:37