Dvomite v večnost? Večnost je, ker ljubezen je!

Zdi se mi, da so včasih določeni družbeni sloji, ki so se izoblikovali in nastali v določenem zgodovinskem okolju, nastali bolj in zgolj po osebnih pritiskih in željah posameznikov.

To so tako imenovani liderji, ki so si želeli izboriti nek privilegiran družbeni status, predvsem zato, da bi bili vsem drugim ljudem v družbi nadrejeni, da bi si jih s svojo politiko vodenja in močjo vseh družbenih struktur, ki so si jih sčasoma pridobili na svojo stran, podjarmili in tako na veliko zavladali in vladali.

A žal se je velikokrat izkazalo, da ne zavladali v dobrem, ampak v najbolj slabem in zlonamernem smislu. Takim trinogom običajno niti malo ni mar za narod, domovino ali za blagor ljudi.

Če ste mogoče ob tem pomislili, da opisujem današnje čase, se motite. Lahko pa seveda najdete veliko vzporednic opisane situacije tudi z današnjimi časi. To pa je tudi res.

S tem opisom sem želel nakazati bolj na čas, v katerem je živel Jezus in v tem smislu izpostavljam predvsem Saduceje, ki so bili zelo vpliven in bogat družbeni sloj v takratnem Jeruzalemu.

Imeli so velik vpliv na delovanje jeruzalemskega templja in na imenovanje velikih duhovnikov. Številni veliki duhovniki so bili saduceji. Imeli so tudi velik vpliv na judovski veliki zbor, na sinhedrij; danes bi rekli na parlament in na vsa politična, verska in skoraj tudi na vsa druga družbena vprašanja.

Provokatorji

Evangeljski odlomek današnje nedelje izpostavi prav táko podobo nekaj saducejev, ki so prišli  med drugim tudi k Jezusu, da bi ga skoraj z nemogočimi in izmišljenimi stvarmi izzivali in negativno provocirali.

Bili so popolnoma brez zadržkov in so brez kakršnega koli sramu kazali táko podobo o sebi, da si torej lahko vse dovolijo. Vprašanje, ali bo svet oziroma stanje po vstajenju človeka enako sedanjemu, tuzemskemu, je bilo popolnoma neumestno.

Če bi namreč bilo stanje po vstajenju človeka enako kot zdajšnjemu, tuzemskemu, ki ga živimo, potem sem prvi na seznamu, ki ne bi želel vstati od mrtvih in biti odrešen.

Stanje po vstajenju bo namreč odrešeno stanje našega telesa oziroma celega našega življenja, predvsem tistih trenutkov našega greha, ki so odrešenosti najbolj potrebni.

Če bi namreč bilo stanje po vstajenju človeka enako kot zdajšnjemu, tuzemskemu, ki ga živimo, potem sem prvi na seznamu, ki ne bi želel vstati od mrtvih in biti odrešen. Kajti enkrat za vselej in za vse večne čase bi se tudi sam želel rešiti nadležnosti greha, ki me ves čas tega zemeljskega življenja zasleduje, nadleguje in pregovarja in ne nazadnje toliko krat tudi prepriča in omami.

Enkrat pa mora biti tega konec.

Prav, dobro, čisto, sveto, večno

Zato nebesa so in v njih je vse prav, ker mora biti nekje vse prav, ker na tem svetu ni. Lepo pa bi bilo. Zato nebesa so, in v njih je vse dobro, ker mora biti nekje vse dobro, ker na tem svetu ni. Lepo pa bi bilo. Zato nebesa so, in v njih je vse čisto, ker mora biti nekje vse čisto, ker na tem svetu ni. Lepo pa bi bilo. Zato nebesa so, in v njih je vse sveto, ker mora biti nekje vse sveto, ker na tem svetu ni. Lepo pa bi bilo. Zato nebesa so, in v njih je vse to kar sem naštel tudi večno, ker mora biti nekje vse kar je prav, dobro, lepo, čisto, tudi večno.

Kaj pa bi si želeli od vsega tega sveta in stvari na tem svetu, da je večno, če ne prav našega življenja. In Bog, če se je potrudil za kako stvar, da bi bila večna, se je potrudil za naše življenje ter ga odrešil in odkupil s svojim darovanim življenjem na križu, in to samo zato, da bi mi večno živeli.

Tak Bog je in mi smo zanj táka dragocenost, da je to tudi storil.