Državni svetniki gladko povozili Golobovo »reformo«

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti ne bo prispevala k skrajševanju čakalnih vrst, je v več segmentih ustavno sporna in lahko povzročil večjo škodo sistemu javnega zdravstva, s tem pa bolnikom. Tako danes državni svetniki, ki so z zanesljivo večino 21 proti 13 povozili zakon, ki naj bi predstavljal osrednji del zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba.

Poslanke in poslanci bodo o noveli morali glasovati še enkrat, pri čemer bo koalicija za potrditev potrebovala absolutno večino 46 glasov. Težko je sicer verjeti, da bi v drugo novela padla, saj jo je koalicija že v prvem poskusu izglasovala s 50 glasovi.

Strel v koleno

Zakon o zdravstveni dejavnosti naj bi striktneje ločeval javno od zasebnega zdravstva. Med drugim bi zdravnikom in drugim javnim zdravstvenim delavcem onemogočil dodatno delo pri zasebnikih. Lahko pa bi pod določenimi pogoji delali v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih.

Od vsega začetka je nastajal brez zdravniške stroke, ki je opozarjala in še vedno opozarja, da gre za strel v koleno. Da novela ne bo prispevala h krepitvi javnega zdravstva, kar naj bi bil njen glavni namen, prej obratno. Še pospešila bo odhode in javne mreže, ki se že danes zlasti v lokalnem okolju sooča s hudim pomanjkanjem zdravnikov. Predvsem nekatere specialistične dejavnosti pa bi se v prihodnje utegnile skorajda v celoti preseliti v zasebno sfero.

Na podobne in še druge nedoslednosti zakonske ureditve so v današnji razpravi opozarjali državni svetniki. Novela po oceni prvopodpisanega Marka Zidanška posega v ustavne pravice in svoboščine, kot so prepoved diskriminacije, enakost pred zakonom, pravica do zasebne lastnine in svobodna gospodarska pobuda. Obenem ne predvideva rešitev za izzive, ki jih bodo ukrepi povzročili.

Onemogočanje zasebnikov

Da bo sistem zanihal in da so posledice nepredvidljive, je že pred časom priznala tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki je danes ostala pri zelo splošnih ocenah, da zakon »ključno prispeva« k zagotavljanju večje dostopnosti, varnosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev. »Verjamemo, da je sprejem zakona korak v pravo smer, saj prinaša številne pozitivne in težko pričakovane spremembe, ki bodo izboljšale kakovost življenja prebivalcev Slovenije,« je povedala ob predstavitvi zakona.

V noveli je sicer ostal tudi člen, ki omejuje koncesionarje pri porabi presežkov prihodkov nad odhodki. Podobno določbo je ustavno sodišče doslej že dvakrat razveljavilo in podobno bil se lahko zgodilo tudi tokrat, če bo seveda zoper zakon vložena pobuda za ustavno presojo.

Vztrajnost koalicije pri spornih rešitvah pa odpira vprašanje, ali je bil prvotni namen vlade dejansko izboljšanje zdravstvene obravnave državljank in državljanov ali pa nemara netenje naslednje v nizu ideoloških tem, ki skušajo karseda onemogočiti zasebno podjetniško pobudo.

Vprašanje je, ali je bil prvotni namen vlade dejansko izboljšanje zdravstvene obravnave državljank in državljanov ali pa nemara netenje naslednje v nizu ideoloških tem.