Državni svet z novim vetom pred proračunom. Bo vladi uspelo zakon še enkrat spraviti čez državni zbor?

Državni svet je s 24 glasovi za in nobenim proti danes izglasoval odložilni veto na zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Državni zbor bo moral o zakonu torej odločati ponovno; za potrditev bo potrebnih najmanj 46 glasov. S to večino je enkrat že odločil in potrdil zakon, a zna se zgoditi, da bo z manjkom kakšnega poslanca v državnem zboru zakon na trhlih temeljih.

Ta odločitev državnega sveta je zanimiva tudi iz vidika, da bo po novembrski seji državnega zbora, na katerem bodo potrjevali proračun, tega moral potrditi tudi državni svet. Zaenkrat se zdi, da bo tudi na proračunu obvisel veto.

Veto so predlagali delodajalci

Zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah, ki ga je pripravila vlada, je DZ potrdil v torek in naj bi v skladu z odločbo ustavnega sodišča odpravil pomanjkljivosti sodnega varstva vlagateljev v podrejene obveznosti in delnice bank pred uvedbo izrednih ukrepov v letih 2013 in 2014.

Veto je predlagala interesna skupina delodajalcev v državnem svetu. Kot je danes pojasnila poročevalka interesne skupine Marija Lah, sprejeti zakon postopka pravnega varstva nekdanjih imetnikov podrejenih obveznosti bank ne ureja ustrezno.

Po njihovem mnenju namreč ne odpravlja številnih pomislekov glede izključne pristojnosti sodišč za sojenje v sporih po omenjenem zakonu, vprašanj, povezanih z določanjem sodnih taks, uporabo postopkov za sojenje v gospodarskih sporih, vprašanja varstva osebnih podatkov tožnikov in vprašanja izvensodnega izplačila pavšalnega nadomestila nekaterim nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank.

Kot je med drugim izpostavila Lahova, interesno skupino moti, da zakon določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru za sojenje v omenjenih sporih. V zvezi z uporabo postopkov za sojenje v gospodarskih sporih je opozorila, da naj bi bila Banka Slovenije kot regulator z vpogledom v vse podrobnosti delovanja bančnega sistema strokovno, kadrovsko in informacijsko mnogo močnejša od tipičnega vlagatelja v kvalificirana bančna upravičenja. Takšno neravnotežje pa lahko pomembno vpliva na dejanske možnosti tožnikov za uspeh v pravdah.

Združevanje tožnikov

Interesna skupina je kritična tudi do namena zakonodajalca, da z znižanjem sodnih taks združuje primere več tožnikov. "V tem primeru nastane neutemeljeno razlikovanje med 30 ali več tožniki, ki bodo skupaj vložili tožbo in imeli skupnega pooblaščenca, in ostalimi tožniki, ki teh pogojev ne bodo izpolnjevali," so izpostavili v predlogu veta. Obenem bi lahko šlo tudi za kršitev pravice do proste izbire pooblaščenca, saj so se tožniki, če si želijo znižati sodne takse, primorani dogovoriti o enem skupnem pooblaščencu. Nenazadnje pa so v skupini opozorili tudi na spornost javne objave podatkov o tožnikih.

"Ker zakon ne zagotavlja ustrezne implementacije odločbe ustavnega sodišča, saj ne vzpostavlja učinkovitega sodnega varstva za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank, interesna skupina predlaga, da državni zbor ponovno odloča o zakonu," je poudarila Lahova.

Ministrstvo: prepričani smo, da je zakon v interesu davkoplačevalcev

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je na drugi strani izrazil prepričanje, da je z zakonom vzpostavljen primeren okvir za sodno varstvo nekdanjih imetnikov obveznosti bank. Obenem pa ta predlog "izrazito ščiti davkoplačevalce oz. proračun", je poudaril in spomnil, da bo morala morebitne dosojene odškodnine izplačati Banka Slovenije iz rezerv.

V zvezi z razkrivanjem podatkov o nekdanjih imetnikih vrednostnih papirjev je poudaril, da je interes imetnikov v tem primeru podrejen javnemu, saj se bodo sredstva za odškodnine zagotavljala iz javnih virov. Zakon določa tudi izplačala pavšalnega nadomestila izbrisanim nepoučenim manjšinskim vlagateljem do 20.000 evrov. "To vzpostavlja civilizirano pot izvensodnega plačila odškodnine za tiste, ki se odpovejo nadaljnjim pravnim sredstvom," je dejal Dragonja.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca pa je med drugim zatrdil, da je bil interes državnega sveta, ki je sicer pripravljal svoj predlog za urejanje iste tematike, od samega začetka "zagotavljanje javnega interesa, spoštovanja ustave, in ne le iskanje odgovornosti, ampak tudi učinkovitih rešitev, ki ne bodo dodatno obremenile davkoplačevalcev. Vse ostalo je iz trte izvito," je dejal.