Dr. Sebastjan Jeretič: Problem Slovenije je zloraba oblasti za kupovanje medijskega miru

Dr. Jeretič, za začetek na kratko povejte, kako ocenjujete ta soočenja, ki smo jim priča?

Prišlo je do pomembnega preloma v toku kampanje. To so bili seveda prisluhi, ki so razgalili korupcijo v Sloveniji, in potem strateško izjemno uspešen spin Golobove ekipe, ki je preusmerila pozornost z vsebine prisluhov na Izraelce, ki naj bi te prisluhe domnevno opravili. Pred tem smo imeli predvsem vsebinsko kampanjo. Vedno je kritika, da kampanje niso vsebinske, ampak do tega preloma je debata dejansko potekala o odnosu do gospodarstva, zdravstva, kmetijstva. Mogoče je manjkalo malo več vsebine v odnosu do šolstva in podobnih zadev, ampak kampanja se je vsekakor dotikala bistvenih točk. Zelo jasno se je videla razlika v konceptu pri odnosu do vseh teh točk.

Potem pa se je zgodil ta popolni prelom, ki je zasmradil kampanjo in je dosegel neke učinke. Kar se tiče teh soočenj, so različne dnevne forme. Vsekakor je predsednik vlade videti ali izjemno agresiven, napadalen ali pa kot da bi bil v depresiji. Zelo veliko nihanje je že v izrazu in načinu nastopanja. Po drugi strani je izzivalec Janez Janša večji del kampanje deloval umirjeno, nasmejano. Včeraj na TV Slovenija je bilo prvič, ko je on delil klofute na vsakem koraku, na trenutke bi rekel kar malo pobalinsko. Mislim, da je včeraj kar dominiral v tem dvoboju z Golobom. Pri vseh drugih pa je vprašanje dnevne forme. Včeraj je blestel Vrtovec, zelo dobro je nastopal Prebilič. Karl Erjavec je imel izjemne trenutke. Za Luko Mesca mislim, da je bil včeraj celo malo slabši, kot smo ga že bili vajeni, ker je na levem polu nekako izstopal. Matjaž Han včeraj ni bil tako slab kot na kakšnih prejšnjih soočenjih, kjer je bil res pod pričakovanji. Anže Logar pa igra klasično, torej nima tako velikih nihanj, tako da v tej kampanji igra zmerno uspešno.

Ko ocenjujemo kampanje, je, kar se tiče samega učinka, treba vedeti, da gre večinoma za odnos z že opredeljenimi. Torej gre za ohranjanje, utrjevanje svoje baze. Le manjši del tistih, ki gledajo, je še popolnoma neopredeljen. Tudi tisti, za katere lahko rečemo, da so neopredeljeni, imajo zožen pogled na izbiro med dvema, tremi strankami.

Zaradi tega gre večinoma za vprašanje taktičnega pristopa. Tako kot je bil recimo Janša včeraj napadalen in je delil klofute, je bil Golob na tistem prvem soočenju ena na ena na POP TV agresiven, Janša pa v mirnem položaju. Bolj gre za taktične vidike kot za vsebino. Pri vsebini ima vsak gledalec že obstoječa prepričanja in tam deluje potrditvena pristranskost. Ljudje slišijo to, kar želijo slišati, da se jim potrdijo njihova obstoječa prepričanja. Tako da je ta splošni vtis bolj gestalt, celovit, ne pa deljen na posamezne elemente vsebine.

Če verjamemo anketam, ki jih dela podjetje, ki bi moralo, tako kot je včeraj rekel Erjavec, že propasti glede na napovedi pri referendumu, so volivci nekako razdeljeni približno na polovico. Komu so zdaj vzeli glas? Na račun koga in česa sta se povzpela Golob in Gibanje Svoboda?

Mislim, da se je osnovna baza, baza opozicije, baza nezadovoljnih opredelila že tekom vsebinske kampanje. To, kar je Golobu uspelo zadnji teden, je bilo prepričati en delček tistih, ki so že bili razočarani in so pred štirimi leti glasovali za Svobodo. Bili so v coni, kjer je bilo vprašanje, ali se bodo sploh udeležili volitev. Mislim, da je nekaj točk pridobil iz tega bazena, ni bilo nekega velikega prelivanja. Kar je dobila opozicija, je dobila.

Ko omenjate agencije: tu imamo tri, ki jih favorizirajo mainstream mediji – Mediano, Ninamedio in Valicon. To so agencije, ki jim je že večkrat popolnoma spodletelo. Vse to so agencije, ki imajo stroko. Ni nujno, da gre tam za potvarjanje. Popolnoma možno je, da so se te agencije dejansko pozicionirale tako, da jim del javnosti noče odgovarjati. Na družbenih omrežjih vidimo, da ljudje napišejo, da jih je klicala Mediana ali Ninamedia in da so zavrnili odgovor. Zaradi nezaupanja vanje, ki se je izkazalo na preteklih referendumih, recimo na evropskih volitvah, kjer so tudi popolnoma zgrešili napoved, je možno, da imajo popačen vzorec.

Na drugi strani imamo agencije, ki svojih rezultatov ne objavljajo; mogoče v medijih, ki opravljajo dnevne ankete za potrebe političnih strank. Pri tistih agencijah je razlika precejšnja. Kaže 4 do 5 točk prednosti SDS pred Gibanjem Svobode, ampak tudi tiste agencije so v zadnjem tednu opazile trend rasti svobode. To pomeni, da nedvomno vse agencije ugotavljajo, da je Gibanje Svoboda v finišu uspela pritegniti en delček nezadovoljnih nazaj. Še vedno pa je vprašanje, ali se bodo ti tudi udeležili volitev. Na današnji dan ima SDS nekolikšno prednost pred Gibanjem Svoboda, na tretjem mestu mislim, da lahko utemeljeno pričakujemo trojček NSi, SLS in Fokus, ki imajo tudi zelo trdno bazo in so precej delali tudi na terenu. Potem je pa še z raznim zamikom nemogoče oceniti končni rezultat Levice, Socialnih demokratov, Demokratov in Resnice. Skratka, so v coni, kjer se lahko 2 odstotni točki se zelo hitro zgodita. Pri Levici in SD se zna zgoditi da bo na končni rezultat vplivalo potvarjanje vtisa, da je Svoboda ujela ali celo prehitela SDS, sprožilo proces taktičnega glasovanja v smeri Svobode. To pomeni, da karkoli lahko Svoboda od danes do nedelje pridobi, lahko pridobi predvsem iz tega bazena. Torej lahko ukrade Levici in SD. Če bi Svoboda popolnoma nadomestila ta zaostanek za SDS, bi požrla vsaj enega od partnerjev.

Po drugi strani pa je pri Demokratih in pri Resnici vprašanje tega potenciala končnega rezultata odvisno predvsem od tega, ali se bodo ti potencialni volivci zagotovo udeležili nedeljskih volitev. SDS in trojček okrog NSi imajo zelo močen aparat, ki zna pripeljati te ljudi; od članstva in simpatizerjev ljudi, ki so se že med kampanjo močno mrežno angažirali. Oni bodo svoj rezultat pripeljali. Druge stranke pa teh aparatov nimajo in so dejansko odvisne od tega, ali jim bo z nekim digitalnim delovanjem uspelo na koncu spodbuditi volivce v njihov prid, po drugi strani delujejo parapolitične organizacije. Tako kot smo videli pred 4 leti, bodo zagotovo določene nevladne organizacije, ki so izključno politične, poskrbele, da bo tudi v tem bazenu prišlo do neke zanesljive udeležbe in s tem do realizacije tega potenciala.

Če se zavrtimo nazaj na ta spin, ki se je zgodil v tem tednu, to je pozornost Izraelu in tajnim službam. O posnetkih Vesne Vuković nihče ne govori in ne sprašuje, kdo jih je posnel, čeprav so bile tam močne obtožbe na račun ministrice za infrastrukturo in vseh ostalih. Tam je bila ta korupcija. Torej, kdo je zdaj posnel to Vesno Vukoviću in kako pripeljati to vsebino v predvolilno tekmo? Še danes, recimo.

Tega zagotovo niso počeli Izraelci. Mislim, da gre pri prisluhih za dve popolnoma ločeni zgodbi. Mislim, da nihče ne dvomi v to tudi zaradi načina kvalitete posnetkov.

Torej ta prvi del, če govorimo o  profilu 'maske padajo', ki objavlja prisluhe Vesne Vuković, bivšega ministra Bešič Loredana in drugih. Mislim, da gre tukaj za ekipo iz levega bloka, ki je bila takrat angažirana za kontrolo tistih, ki jim določeni centri moči na levici niso najbolj zaupali. V Sloveniji imamo vrsto ljudi v policiji in obveščevalnih službah, ki so uradno zaposleni v teh službah, popoldne pa opravljajo svoj privatni biznis. To so ljudje, ki natrenirani, ki so izurjeni za to delovanje in ki to znanje uporabljajo v popoldanskem poslu na trgu tudi za te umazane poteze, kot je tajno prisluškovanje bodisi svojim bodisi opoziciji. Sumim, da gre v tem konkretnem projektu 'maske padajo', bolj kot za politični motiv, enostavno za navadno izsiljevanje. Mislim, da si je nekdo, ki je bil angažiran, da skozi leta prisluškuje tem levim akterjem, to bazo prisluhov prisvojil in z njimi izsiljuje različne udeležence teh prisluhov. Verjamem, da je izkoristil pozornost, da je to bolj marketinški trik, da so te 'maske padajo' začeli prisluhe objavljati v času volilne kampanje, da pa so tisti najbolj 'krvavi' prisluhi samo ena na ena poslani posameznim tarčam za namene izsiljevanja. In to je način delovanja določenih kriminalistov obveščevalcev, ki so zame navadni kriminalci v popoldanskem času. To ti ljudje počnejo leta in leta in so dejansko izsiljevalci. In nobena notranja policija se s takimi ljudmi ne ukvarja. Čeprav se je skozi leta izkazala vrsta takih primerov.

Več kot to. S tem, kar slišimo na teh posnetkih, se ne ukvarja nihče v tej Sloveniji. Vesna Vuković je zelo inkriminirala kar nekaj ljudi, ki so v vladi Roberta Goloba in zdaj se bomo osredotočili na vsebino. Meni je popolnoma vseeno, kdo je posnel to korupcijo. Navadnega državljana mora skrbeti odtekanje denarja, 10 procentov, kraja, korupcija in ne, kdo je to posnel. Hvala Bogu, da je posnel. Poglejmo zdaj Nino Zidar Klemenčič. Ona je največ povedala v posnetku. Ali je bila kakšna ovadba  podana? Menda je Janković, ki zaupa slovenskim sodiščem, vložil tožbo proti Nini Zidar Klemenčič, ne pa proti Dominiki Švarc Pipan. To je predvolilno vprašanje: ali je kdo ukrepal, saj gospa je bila zraven.

Tu gre za zelo konkreten prikaz konkretne zgodbe. Mislim, da bo gospa Zidar Klemenčič  verjetno na sodišču to bolj razložila. Mogoče bo uspela prepričati, da so bile zadeve izvzete iz kakega konteksta. Vsekakor pa je tukaj bilo dovolj elementov, ki bi jih policija morala preiskati. V tem konkretnem primeru pogledati, kako je potekal postopek pridobivanja dovoljenj. Pogledati, katera podjetja so sodelovala in kam je denar naprej šel. To so zadeve, ki bi za policijo morale biti precej lahke – na podlagi usmeritev, ki jih lahko dobijo iz tega videa.

Po drugi strani pa vemo, ker so še dodatni prisluhi to zelo dobro pojasnili, kako v realnosti potekajo te zadeve, kako selektivno deluje policija, tožilstvo in pravosodje. Zakaj? Ker peščica ljudi, ki je zasedla ključne pozicije, usmerja posamezne primere k pravim osebam v celotnem v celotnem sistemu. Še enkrat bom ponovil in mislim, da je vsakič treba to poudariti: v policiji, tožilstvu, sodstvu je ogromno poštenih ljudi s čistim srcem, ampak dovolj je peščica, ki te aparate zlorablja za svoje namene; peščica, ki je ustrezno postavljena, da preusmerja posamezne primere v nasprotju s temeljnim pravilom, da pripade vsak primer prvemu sodniku, ki je na vrsti. Ta poseg v razdeljevanje primerov je tista točka, kjer je naša država ugrabljena. Dokler se ne bo uspelo očistiti te aparate od znotraj, do takrat bo Slovenija ugrabljena in skorumpirana država.

KPK je najbolj brezvezna institucija, kar jih imamo. Takoj jo je treba ukinit in ta preventivni edukativni del dodati k recimo računskemu sodišču, pa to še vedno ne bo preprečevalo korupcije, morda jo bo zmanjšalo. Ampak to je manjši del zgodbe. Temeljni del zgodbe je ukvarjanje s konkretnimi primeri in tukaj potrebujemo prave ljudi v notranji policiji, torej v ekipi, ki se ukvarja s korupcijo in kriminalom znotraj policije, tožilstva in sodstva. To je ključna ekipa, ki bi morala imeti nalogo počistiti sistem teh ljudi, ki so državo enostavno ugrabili. In takih primerov je malo morje. Določeni pridejo v javnost ali se vsaj opozori na njih. Večkrat sem že omenil projekt, ki ga od blizu spremljam, projekt Wolfove 1 in Federika Pignatellija, ki je sprožil projekt hiša pravice, kjer želi prikazati različne primere korupcije v odvetništvu in pravosodju, cel kup primerov pa enostavno ne pride niti do prvega sluha javnosti in sploh niso prikazani.  Mislim, da je treba vzpostaviti pravo ekipo za notranjo policijo, ki bo spravila kriminalce ven iz policije, tožilstva in sodstva.

Dominika Švarc Pipan je vendarle pokazala s prstom na Jankovića. Ugotovila, da je praktično nedotakljiv. Še njej kot pravnici se je zdelo to nenavadno, omenila je Kučana, da je on praktično na vrhu te piramide in sama je zapravila za Litijsko 51 proračunski denar med božično večerjo. Denar so dali iz rezerve, njej pa se ni nič zgodilo in zdaj nastopa kot neka kvazi lobistka.

V tistem  primeru so dejansko šli v procesiranje oseb, ki sta bili celo najbolj zadržani do načina nakupa te stavbe. Še vedno mislim, da bi poštena prenova cele tiste stavbe znašala 2.000 € / kvadratni meter. Seveda pod pogojem, da bi bilo popolnoma jasno, kakšen je namen, in pod pogojem, da bi se to kupovalo tako kot se počne, ne pa čez noč  zaradi neke odločitve, da je do konca leta je treba porabit še določen znesek in potem se spravljajo na prodajalca in na dva uslužbenca ministrstva, ki imata celo dokaze, da sta opozarjala, da način, na katerega se je ministrica lotila, ni ustrezen.

Bistveno je pa to: če bivša pravosodna ministrica opozori, da pravosodni sistem ne deluje zaradi zlorab konkretnih posameznikov, da policija izvaja teater, da si, ker župan deluje na tako brutalen način, še določeni ljudje, povezani s sistemom, ne morejo popolnoma zatiskati oči, zato izvedejo neko teatralno akcijo, pri vsem tema pa je popolnoma jasno, da se primer ne bo zaključil z obsodbo. To je najbolj grozen del teh prisluhov Dominike Švarc Pipan. Številni ljudje so zgroženi, ko so gledali vsebino teh prisluhov, ampak saj o tem govorimo že leta in leta in tukaj ni res čisto nič posebej novega. Šokantno je, da so ljudje iz prve linije govorili o tem.

Prej smo govorili o prisluhih, za katere (Vesna Vuković) sem prepričan, da so bili izvajani s strani kriminalcev iz levega bloka.

Ta druga zadeva je pa še popolnoma nejasna. Izvedeno je absolutno profesionalno. Black Cube je morebiti lahko ena od potencialnih izvajalcev, je pa na trgu na stotine takih agencij. Vprašanje pa je, komu je dejansko to bilo najbolj v interesu. Tukaj sta potencialni dve zgodbi. Prva je, da je to dejansko izvedla uradna izraelska služba zaradi sovražnega odnosa Slovenije do Izraela. Zdaj bomo videli, ali je bilo dovolj to, da je  Golob dejansko počepnil pri odnosu Slovenije do Izraela, ker je umaknil to, s čimer je grozil – torej pridružitev Slovenije k tožbi proti Izraelu, ali pa je nadaljevanje njegovega sovražnega odnosa do Izraela kljub vsemu razlog, zaradi katerega bomo slišali še kakšen  prisluh.

Druga opcija, podjetje Black Cube navadno najamejo druga podjetja, ki imajo težave s korupcijo, torej podjetja, ki ne dobijo posla na pošten način, ker jih je njihova konkurenca s korupcijo premagala. Utemeljena možnost je, da bi bili za takšno operacijo zainteresirani Turki, ki tožijo Slovenijo za več kot 300 milijonov ravno zaradi korupcije na drugem tiru. In tukaj se oba projekta lahko tudi poklopita. V prvem projektu prisluhov Vesne Vuković smo slišali generalno sekretarko Gibanja Svoboda, ki razlaga drugi kolegici v vrhu te koalicije, da je dobila zelo jasno informacijo, kako ministrica Alenka Bratušek krade na projektu drugi tir. Torej imamo notranjo informacijo o kraji in potem imamo zunanjo informacijo o tožbi turškega podjetja, za katerega se je dalo v kuloarjih slišati, da niso zadovoljni zaradi načina izvajanja projekta zaradi domnevnih pritiskov, ki so bili koruptivne narave s strani konkretnih akterjev Gibanja Svoboda. Imamo torej nekoga, ki je zainteresiran za 300 milijonov. Tukaj pa je nekdo, ki si lahko privošči plačati takšno operacijo.

Temu v prid govori tudi novo razkritje, to pa je bil Rok Hodej, ki je govoril o tem, kaj se dogaja z mediji, ki vladi odrečejo podporo. Govori torej o financiranju medijev s strani državnih podjetij.

To je že desetletja kanal, s katerim se kupuje Pop TV. Vonta je pa odkrivala nekaj drugega. Vonta je dejansko ugotovila, da je v nekem momentu Telekom plačeval glede na gledanost in razporedil svoja sredstva drugače. Že desetletja lahko ugotavljamo in številke so zelo jasne. Seveda je Pop TV dominanten v slovenskem medijskem prostoru, ampak nesorazmerno z deležem oglaševalskega denarja, ki ga pridobiva.

To pomeni, da Pop TV za predvsem politično dominantnost dobiva plačilo s strani politične elite, ki je na oblasti. Kaj hočem reči? Pop TV ima izjemen položaj, ampak ne samo zaradi poročil 24 UR, ampak zaradi filmov in vsega drugega. Če pogledamo publiko Pop TV-ja kot potencialne kliente različnih oglaševalcev in pogledamo druge medije, druge kanale, s katerimi lahko ti oglaševalci pridejo do ljudi, nesorazmerno drago plačujejo Pop TV-ju za tisti dostop do potencialnih klientov, ker ima izjemen politični vpliv. Na naslednjih volitvah mogoče že sploh ne bo več imel, je pa imel absolutno dominanten vpliv na volilni rezultat na dosedanjih volitvah. Stvari se spreminjajo, vloga klasičnih medijev se manjša.

Vloga digitalnih novih medijev se veča in tukaj se bodo precej spremenila razmerja moči. Ampak do zdaj je imel Pop TV privilegiran položaj in nesorazmerno visoko ceno oglaševanja, ker je politična elita kupovala prijaznost te televizije do levega bloka, leve oblasti. Ko se je v prejšnjem mandatu skušalo malo uravnotežiti, se je sprožila potem parlamentarna preiskava, ki je delovala precej nezakonito in je bila popolnoma v nasprotju z zakonom že zaradi dejstva, da je ne samo sodelovala, ampak celo vodila to preiskavo Tamara Vonta, ki je v sodnem sporu z enim od preiskovancev.

Zakon zelo jasno določa, da v parlamentarni preiskavi ne more sodelovati poslanec, ki je v sodnem sporu z nekim preiskovancem. To je temeljna logika in je popolnoma normalno. V tem primeru je Gibanje Svoboda to gladko povozilo, poleg tega so zlorabljali to parlamentarno preiskavo tudi za vohljanje po računih drugih ljudi. Tudi sam sem žrtev te parlamentarne preiskave zaradi tega, ker so me dali na seznam potencialnih preiskovancev. Ugotovil sem, da nisem bil samo preiskovanec, ampak potencialna priča in so to zlorabili samo zato, da so od banke dobili vse podatke o poslovanju mojega podjetja. Nato so poslovne partnerje spraševali o pridobivanju konkretnih dokumentov v zvezi s tem delovanjem.

Ne govorimo o javnih institucijah, ampak govorimo o čisto zasebnih zadevah. Skratka, tukaj je šlo za eno zelo veliko zlorabo, ki je daleč od tega, da bi razkrila financiranje določenih strank ali strankarskih medijev. Glavni problem v Sloveniji je ta, ki je izpostavljen v tem prisluhu, to je zloraba oblasti za kupovanje medijskega miru.

Levičarji se sprašujejo, ali si želimo še enkrat to, da bo spet taka vlada prišla na oblast, ki bo vohljala po računih zasebnih podjetij, tako kot ste zdaj povedali. A si res to želimo?

Žiga Turk je danes napisal spet še eno fenomenalno kolumno, v kateri je zelo dobro zadel bistvo nedeljske odločitve. V nedeljo bo referendum o korupciji. To je bistven okvir nedeljske odločitve. Prej smo govorili o tem, da po aferi prisluhi po Golobovem spinu je Gibanju Svoboda uspelo celo nekaj točk pridobiti iz tistega bazena nezadovoljnih. To pomeni, da imamo ljudi, ki niso zadovoljni z učinkom vlade na njihov standard življenja. Potem pride ven afera o korupciji in neki spin, ki jih prepriča v to, da volijo Gibanje Svoboda.

Ampak o korupciji ne govorijo.

Zakaj gre tukaj? Enostavno gre za to, da so del javnosti, ki jih to ne briga in jih ne odvrne od tega, da bi glasovali za politiko, za katero je jasno, da je skorumpirana. Obstaja torej cel kup ljudi, ki si bodo zatiskali oči in navkljub vsem dokazom o koruptivnosti določenih političnih strank, sprožili nekakšen drug kognitivni mehanizem, ker so del plemena in ko je njihov poglavar napaden, tudi če krade, ni važno. Ker je tukaj šlo za sprožitev neke vrste politične kampanjske vojne, jih je to pritegnilo nazaj v pleme, čeprav s svojim poglavarjem, kar se tiče standarda življenja, niso zadovoljni. Ko pa je poglavar pod napadom, čeprav tudi sami v spodnjih možganih vejo, da krade, si bodo zatisnili oči in se pridružili vojakom svojega plemena.

Ne samo da vedo, da krade, ampak, da bodo tudi oni obdavčeni z davkom na nepremičnine. Poglejmo zdaj v prid temu, kar pravite, da je podjetje najelo ekipo, ki je to vohunila. O snemanju 'posel za posel' v bistvu priča tudi pričanje Tomislava Vukmanovića in Dejana Paravana, ki govorita o Gen-i, o privatizaciji.

To je primer tranzicijskega kriminala pri nas. To je primer zlorabe. To so dvoživke, ki javne dobrine izkoriščajo za privatno bogatenje. Zato sem pred časom rekel, da daleč od tega, da bi bil Golob vrhunski menedžer, on je princ komunizma. Njemu je struktura omogočila izjemen posel in izjemno pametno, inteligentno, tehnično in organizacijsko osebo. Bistvena zadeva je, da je bil ta posel tranzicijski kriminal, torej naša elektrika je bila preprodana za privatni dobiček. Včeraj je bil en dogodek Nove 24 TV in je Aleš Primc zelo dobro odgovoril na vprašanje, kdo je vrhunski menedžer. Rekel je, da so ti menedžerji upokojenci, ki preživijo mesec s 600, 700 €. To so vrhunski menedžerji v naši državi. Ne pa ljudje, ki so zlorabili razmerja moči v državnih aparatih, zato, da kot dvoživke zasebno uživajo koristi delovanja z nekimi skupnimi javnimi dobrinami.

Mislim, da je ta posnetek zelo dobro pokazal, kaj je bistvo problema tega mandata in to je motivacija, zaradi katere je Robert Golob sploh vstopil v politiko. To mu je Janez Janša zelo dobro predstavil v tistem podkastu, Aideia. Rekel mu je, da je problem ta, da je šel v politiko z namenom maščevanja. Kaj se je takrat zgodilo? Njega nihče ni odstavil, saj mu je v tistem momentu v državnem podjetju prenehal mandat in državna oblast se je odločila, da mu ne bo podelila še enega. Upravičeno se je za to odločila, ker je želela preveriti, ali tam vse poteka pošteno ali ne. Sčasoma se je ugotavljalo, da ni poštenja v tem poslu. Ugotavljalo se je, da se v energetiki pretakajo milijarde, od katerih stotine milijonov končajo v zasebnih žepih. Mi pa plačujemo vse to.

Zagotovo bodo spremembe, če pride do spremembe oblasti. Največje spremembe bodo morale biti ravno na področju energetike, ker je tam največje močvirje, ki omogoča številne kriminalne poteze, če ne drugega zaradi obsega denarja in zaradi tega, ker gre zares za nekaj, kar je oddaljeno od oči javnosti. Zelo malo ljudi je, ki lahko sploh sledi vsemu dogajanju v ozadju tega početja.

Ta teden so prišle ven objave z videoposnetkoma odvetnika Oberstarja. Gospod Oberstar spregovori o velikemu mojstru gospodu Zornu framazonske lože, ki povezuje Jankoviča in Kučana in je postavil na oblast Roberta Goloba in namerava zdaj postaviti tudi Logarja. Vaš komentar?

V tem prisluhu je skoncentriranih toliko informacij, da je res neverjetno. Kar se tiče vloge gospoda Zorna, o tem se govori že leta. Ne samo o poslovnem ozadju, ampak tudi o večji vlogi, ki si jo je vzel v političnem prostoru, ravno na prejšnjih volitvah. Pred tem so se znali precej bolj skrivati. V pripravah na prejšnje volitve pa so seveda začele curljati informacije. Najprej o metodološkem pristopu k vzpostavitvi Gibanja Svoboda.

Takrat je bilo enostavno povedano, da če se želiš pridružiti celici, ki jo je sprva oblikoval Robert Golob, potrebuješ najprej priporočilo oziroma povabilo nekoga in potem še priporočilo ene ali dveh drugih oseb. Skratka, metodologija, ki se uporablja pri prostozidarjih. To so bili tisti prvi koncentrični krogi, ki so se oblikovali pri Gibanju Svoboda. Potekali so s to metodologijo in takrat se je tudi prvič začelo govoriti o tem, da je gospod Zorn zaradi zaščite svojih poslovnih interesov šel tudi v drugo linijo politike. Skozi čas se je izkazalo, da je imel manjši vpliv kot je mislil, da ga bo imel. Odločil se je nadaljevati s svojim političnim delovanjem preko projekta Anžeta Logarja. Zdaj se Anže Logar malček izmotava, ne popolnoma, ampak videli smo, da ni zanikal vloge gospoda Zorna. Govori o domnevnem. Ni se popolnoma distanciral in zaradi tega je jasno vsaj to, da je zadeva zelo nejasna.

Kaj hočem reči? V nedeljo bodo volivci imeli možnost jasne izbire ali pa bodo svoj glas dali neki nejasnosti. Zelo jasna izbira je Gibanje Svoboda ali SDS in trojček okrog Nove Slovenije. Tukaj je popolnoma jasna razlika. Glas za Demokrate je glas za neznano iz več razlogov. Prvi je ta, ker ni jasno, kako močna je dejansko vloga teh krogov v samem vrhu Demokratov. Drugič, ni jasno, kdo konkretno bo sploh prišel v parlament v njihovi poslanski skupini. Oni imajo zelo raznolike kandidate, ki so se zbrali iz različnih logov, in glede na to, da gre za popolnoma nov politični projekt, je zelo velika loterija kdo konkretno bo prišel v parlament. Ni jasno, kako bo Anže Logar sprejel odločitev glede na nejasna sporočila o njegovih koalicijskih načrtih.

On se ni zelo jasno opredelil glede tega. Pa da gremo malo na pozitivo, kar se tiče demokratov. V Sloveniji je absolutno potrebna ideja politične širine in premagovanja blokov. Vprašanje je samo, ali je nedelja dan za to, ali bodo naslednje volitve dan za to? Mislim, da je prvi korak, ki ga moramo narediti v Sloveniji, demokratična deratizacija aparatov, ki so bili ugrabljeni. Imamo del političnega prostora, ki čuva hrbet kriminalcem, ki so ugrabili državo. Dokler se ta zadeva ne bo razčistila, je nemogoče politično sodelovati s tem blokom.

Dobra ideja, ki pa je morda preuranjena oziroma potrebuje nekaj drugih korakov do njene realizacije. Druga zadeva, ki se mi zdi pomembna, je, da je okrog gospoda Logarja vrsta izjemnih strokovnjakov iz neke srednje generacije, ki imajo izjemno znanje in že tudi izkušnje na določenih področjih. In bi bilo škoda, da niso vpeti izvajanje politik v prihodnjem mandatu. Skratka zelo shizofrena situacija. Ko ocenjujemo smisel glasu, je za demokrate vprašanje, kaj se bo s tem glasom v prihodnje zgodilo?

Ampak shizofrena samo na zunaj. Kajti če pogledamo prostozidarje; mi ne vemo, kdo to so. Na zunaj se pokaže samo ta, ki vodi ložo. Ta se mora javno izpostaviti, drugače si pa oni  ustvarjajo posle, sodelujejo. Mi mislimo, da so sprti, pa pravzaprav niso; gospod Oberstar je navedel Kolektor in Petrol, pa da je treba odstraniti Hajdinjaka, krščanskega demokrata. Prostozidarji seveda kristjanov ne marajo. Navedena sta bila tudi Čeferin in Ribič. V bistvu so ljudje, ki na zunaj delujejo sprti, v neki loži in se podpirajo, si delajo posle. Tudi to je razlog, da Anže logar ne ve, kaj naj reče, ker še Zorn ni povedal.

Tu je še ena specifika. To je prostozidarstvo po slovensko. Absolutno je prepovedano vmešavanje in vpletanje v politično delovanj. To velja v drugih državah. Tukaj je neka resna ločnica, ki jo je slovenska ekipa prekoračila na način, da se tudi mednarodni krogi ne zmenijo kaj dosti za ta slovenski krog. Tukaj gre za neko slovensko specifiko tega pajdaškega kapitalizma, ki smo ga vzpostavili skozi tranzicijo. Bistven je pa drugi element, ki ste ga izpostavili in ki ga zelo jasno dokazuje ta prisluh nekoga iz prve linije. Odstavitev gospoda Hajdinjaka in vse afere, povezane z Darsom, so bile sfabricirane kot umeten napad na NSi. Zlorabljeni so bili številni ljudje na tej poti, zlorabljeni številni prisluhi.

V to zgodbo so bile vpete osebe, o katerih sem prej govoril, to so posamezni kriminalisti, ki so navadni kriminalci, ki so tudi usmerjali določene korake na tej poti. Danes je popolnoma jasno, da je afera Dars, ki je letela na NSi, umetno ustvarjena in da so bili zlorabljeni tudi mediji, torej tudi novinarka Nika Kunaver, ki je bila celo nagrajena za prodajo tiste izmišljene zgodbe. Kot zdaj vidimo, je sodelovala. Sodelovala pri tem, da imamo spet en prepleteno, omrežje, kjer se mešajo kriminalci in ugrabljeni aparati naše države.

Mediji so, kot navajate, takoj napadli. Šlo je za to, kdo je zdaj te posnetke posnel, ali je bila umetna inteligenca ali so zlorabljeni. Potem je strokovnjak dr. Niko Gamulin ugotovil, da so posnetki popolnoma pristni. Spet napadajo nekega strokovnjaka, ki se postavi na stran desnice oziroma resnice. Vprašanje je, kako prebiti ta zvočni zid; bi tako rekli ta stekleni strop. Vprašajmo se, ali želimo, da nam ta trio adijo Kučan Janković Golob vlada še naprej, da nam še naprej pije kri in nam krade denar.

Nedelja je referendum o korupciji; ali bomo začeli z demokratično deratizacijo ugrabljenih aparatov v naši državi. To je bistveni element nedeljske odločitve. 

Ampak so močni.

Izjemno močni. In ne samo to. Za sabo imajo neko plemensko skupnost, ljudi, ki so jih uspeli na ustrezen način indoktrinirati. Enostavno se ne zmenijo za ves kriminal, ki se vzporedno dogaja. Te dni sem na X-u malo ostro zapisal, da so tisti, ki volijo obstoječo koalicijo, sodelavci kriminalcev, saj zaradi njih lahko poteka kriminal. Oni so tisti, ki omogočajo kriminalno delovanje slovenskega levega bloka. Jaz sem bil dolga leta član SD, bil sem del neke ideološke ekipe, ki je skušala zgraditi moderno levo sredino, politiko tretje poti, premagovanje razkola. V nekem momentu sem ugotovil, da za hrbtom tiste politične fasade tega bloka delujejo kriminalci. Z njimi nisem hotel sodelovati in seveda sem bil deležen podobnega tretmaja kot ga je bil deležen gospod Gamulin, ki je enostavno strokovno nekaj postavil in je bil deležen blatenja. Kdorkoli se odmakne od levega bloka, ker ne želi sodelovati s kriminalci, je deležen podobnega tretmaja.

Nenazadnje tudi Balkan. Janković je odgovoril novinarki, ki ga je vprašala čisto normalno vprašanje. »Premlada si«, da bi bila farmacevtka ali kaj?

Ne bi niti komentiral tega. To je bilo na samem začetku, ko so prišli izbruhi, preden so se uspeli sestaviti in preusmeriti pozornost iz vsebine kriminala, ki ga počnejo, na izgovor, da so to počeli Izraelci po naročilu opozicije. Čeprav zdaj ugotavljamo, da so čisto drugi motivi zadaj. Skratka primitivizem in mislim, da k temu ni kaj dodati.

Potem je bila neka kvazi tiskovna konferenca treh modelov, Muki, Nika pa nek novinar Mladine. Človek bi rekel, da so govorili o neki teoriji zarot oziroma neki ravni zemlji. Imeli so en sam podatek, da je neko letalo pristalo na brniškem letališču in to letalo je bilo menda izraelsko. Človek se vpraša, ali je sploh varno hoditi po Trstenjakovi; greš po Trstenjakovi z vrečko, polno mleka, kruha ali česarkoli, pa te tam posname sosednja kamera hiše, kjer ima stranka SDS prostore. Tam je kamera. Ali je že kdo prišel tja pogledal posnetke? Ali si želimo imeti državo špicljev, ki bodo ves čas govorili, po kateri ulici jaz hodim?

Če zadeva ne bi bila res tragična in ne bi imela še težkih posledic za Slovenijo, bi bila to navadna komedija. Tukaj gre enostavno za tri otroke, ki so precej ambiciozni, ampak tudi absolutno naivni. Skušali so prodati zgodbo, da so sami razkrinkali celotno stvar, ker jim je padlo na pamet, da taki prisluhi ne morejo biti kar nekaj, zato so začeli brskati in ugotovili, da je to izraelska tajna služba. Lepo vas prosim, ne vem, če bi ti otroci našli WC v malo bolj zapletenem objektu.

Ko se je torej zgodila afera prisluhi, so strategi Golobovega kroga poiskali odličen »spin« ter navrgli določene pol informacije, jih zavili v celofan neke zgodbe, ki jih je ta naivna ekipa zelo hitro kupila. Zakaj niso imeli nobenega odgovora? Ker nimajo blage veze, katere informacije sploh stojijo za tem. Njim so – in to je najbolj grozno v tej zadevi, saj je tukaj zlorabljena Sova – torej podatki Sove v obliki pol informacij prišli na mizo, oni so bili zlorabljeni. Saj ne verjamem, da se sploh tega zavedajo, vendar so bili v tej zgodbi zlorabljeni za lansiranje zadeve, ki jo je potem zagrabil predsednik vlade s sklicem sekretariata sveta za nacionalno varnost in z razbobnanjem te zgodbe Evropi.

Tukaj pravim, da bo Slovenija še imela posledice, saj se on ne zaveda, da v Evropi ljudje niso tako plemenski kot v Sloveniji in da so evropski voditelji seveda poslušali te prisluhe in ugotovili, da je bivša pravosodna ministrica govorila direktno o korupciji. Evropa se zdaj posveča vsebini teh prisluhov in ugotavlja, da je Slovenija ena najbolj skorumpiranih držav v Evropski uniji in da bodo to v prihodnje še veliki problemi.

Na to novinarsko konferenco je prišla prva liga iz vseh velikih medijev, tukaj niso bili poslani kar nekateri novinarji, prišla je cela prva liga in nihče ni nič vprašal. Saj oni niso prišli na konferenco, da bi se s čimerkoli seznanili, ta konferenca je bila samo izgovor za prvo lansiranje zgodbe, ker bi bilo malo čudno, če bi predsednik vlade prišel s to zgodbo v prvem koraku. Popolnoma jasno je bilo, da je bila tem trem lansirana neka pol informacija, zavita v celofan neke zgodbe, in enostavno prodana naprej. Naivnost pa se je pokazala tudi v veselju Nike Kovač, da bo na sodišču razčistila zadevo. Ona tam ne bo nič razčiščevala, ona bo morala to argumentirati, ne Janša. Ona bo morala argumentirati trditve, ki jih je postavila na tej novinarski konferenci in v dneh, ki so temu sledili.

Tukaj gre za prikaz načina delovanja zlorabe državnih aparatov v funkciji vlade Roberta Goloba. Učinki za ugled Slovenije v Evropi pa so katastrofalni, ker so v Evropi malček pametnejši ljudje, kot del slovenske, sploh medijske in politične scene, in tisti ljudje so dejansko poslušali te prisluhe in imajo zdaj o Sloveniji malček drugačen pogled, kot jim ga prodajajo kakšni naši predstavniki, še posebej Golob, ki misli, da se je politika začela z njegovim vstopom v politiko in da v Evropi do njegovega prihoda nihče sploh ni slišal za Slovenijo. Zatekel se je pod okrilje Macrona. Seveda ga je Macron sprejel, če mu je vrgel milijone subvencij v Revoz in mu odpira  nov posel z drugim blokom nuklearke, kjer se Francozi rinejo zraven. Pri čemer ne smemo pozabiti, da so bili Francozi vpleteni v enega največjih škandalov v Sloveniji, to je v Teš 6 z Alstomom.

Na Pop TV sta bila soočena neposredno Janša in Golob. Golob je vrgel besedo veleizdaja, je pa tudi začel s tem, češ, da Janša ni dober človek. V bistvu bil žaljiv, pritisnil je na čustva ljudi. Ali si želimo imeti neko zamerljivo osebo, iz katere bes v bistvu vre na vsakem koraku v vsaki minuti, osebo, ki bo še naprej čistila?

Najprej lahko rečemo, da je Robert Golob lažnivec, to smo ugotovili na vrsti primerov skozi ta leta in mislim, da je gospod Janša tvitnil, da laže tudi o tem, da laže. Možno pa je, da je to neka psihoza in da je res pozabil in zanika in tudi, ko vidi na televiziji, misli, da je AI generiral njegovo izjavo. Možnost je tudi nekega bolezenskega stanja v tem, da zanikaš nekaj, kar si rekel, kar je na videu zelo jasno izpostavljeno.

Druga stvar je pa ta strateški ali pa taktični pristop. Gibanje Svoboda je enostavno ugotovilo, da dokler poteka kampanja vsebinsko in korektno, izgubljajo na debelo. Torej kazalo je na popoln polom na nedeljskih volitvah, ker enostavno niso več mogli zbuditi antijašizma, saj so ljudje imeli štiri leta priložnost gledati bedo te vlade. Zaradi tega je bil edini način, da bi zmanjšal poraz. Zaradi tega je šel na brutalno nesramen negativističen način, ki je pa značilen za današnji populizem in Robert Golob je šolski primer današnjega populizma po ustvarjanju sovražnika, po ustvarjanju vojn do zdravnikov, podjetnikov, kogarkoli in enako velja za ta agresiven in nesramen način delovanja.

S to agresivnostjo in s tem spinom, ki so si ga izmislili v povezavi s tem, da je opozicija naročila prisluhe, so uspeli pridobiti 3 ali 4 točke iz tistega bazena, ki ga prej niso mogli zbuditi. In to je vse. Običajno je veljalo, da slovenska skupnost ni nagrajevala politikov, ki bi bili tako brutalno arogantno  nesramni, kot je na tem soočenju deloval  gospod Golob, ki je bil na momente na robu histeričnega izbruha.

Ampak ta izjava »niste dober človek« … Vse to, kar je Golob delal štiri leta in menda naj bi kazalo, da mogoče on ni ravno najboljši človek. Kakšno moč ima ta besedna zveza »niste dober človek«?

Izjemno. Mislim, da je bil to tudi odziv na Janševo izjavo na podkastu Aidea, ki je bila pa precej drugačna. Na tistem soočenju je Janša Golobu rekel »vi ste dober človek, ampak ste šli v politiko z napačno motivacijo«. Skratka na drugačen način je pristopil in mislim, da je tisto zadelo Roberta Goloba v srce in do takrat je kampanja potekala vsebinsko korektno usmerjena v prihodnost. In jaz mislim, da je bila ta odločitev, da reče, da ni dober človek, malček spodbujena, govorimo o izbiri fraze, s tisto popolnoma drugačno izjavo Janše o Golobu, predvsem pa je bila spodbujena s taktično odločitvijo, da je treba s popolno agresivnostjo zbuditi vsaj pikico antijanšizma pri tistem delu, ki so dvignili roke od gibanja Svoboda. Tako, da je tukaj šlo za neko kombinacijo obojega skupaj.

Ampak v eter je vrgel še eno besedo, besedo veleizdaja, ampak veleizdaja je ukinjanje muzeja osamosvojitve, da bomo spomenik osamosvojitve vtlakovali kot neke tlakovce v tla, po čemer bomo seveda vsi hodili, pljuvali, veleizdaja so nepokopani mrtvi Slovenci, pobiti iz strani boljševikov, veleizdaja je, da pride nekdanja ministrica, lobistka in za krožnik makaronov uči tujce, kako izkoristiti korupcijo v Sloveniji.

To je še ena poteza skrajnih populistov. Oni se morajo dreti, oni morajo uporabljati radikalne besede in to ni prvi primer. To vidimo, da skrajna levica počne že leta, s tem, ko vsako zadevo, ki ni skrajno leva, označi za fašizem. Najprej je bilo mehkeje, se je reklo neoliberalizem.

Potem se je začelo zlorabljati besedo fašizem. Naše none so trpele pod fašizmom in ko danes nekdo uporabi to besedo, pljune na grobove vseh tistih, ki so res trpeli zaradi fašizma, ker gre za zlorabo neke besede, ki ima zelo jasno zgodovinsko vlogo trpljenja številnih ljudi. Enako je bilo pri vztrajanju, da se v Gazi dogaja genocid. Skratka ni bilo dovolj reči, da se tam dogajajo strahote. Seveda je vojna vedno strašna, in to, kar se je v Gazi dogajalo, je bilo še posebej strašno. Ampak kljub temu ima beseda genocid neko jasno vsebino, torej o tem, kaj je genocid in kaj ni, odločajo sodišča. Zato, ker je treba ugotoviti, ali je bil namen grozot izključno uničenje neke etnije ali je bil to stranski učinek nekega grozovitega delovanja.

Ampak tudi tam je šlo enostavno za uporabo najmočnejše besede, kar jih obstaja, in tudi tukaj gre za enako zadevo, torej izbor neke besede, s katero misli, da zadane v bistveno točko Janševe identitete, to pa je domoljubje. To, kar je levemu bloku uspelo, je bilo sesuti dejstvo, da je Janša eden od stebrov vzpostavitve slovenske države, da je četverica JBTZ, da so vsi tisti, ki so sodelovali takrat v tem procesu na strani osamosvojiteljev, stebri slovenske državnosti in da je na tej strani doma domoljubje. Skratka, ta beseda je najprej dretje, radikalna uporaba skrajno močne besede, ki tolče v bistvo identitete nekega političnega pola, ki skuša povrniti ugrabljeno državo v roke ljudstva.

In ukinil je tudi dan spomina na zločine komunizma.

Vrsta posameznih korakov, ki se jih potem prikrije s takim dretjem.

Na to se moramo spomniti, ali želimo to peterokrako še naprej v Sloveniji. Predčasna volišča, tole glasovanje, ki se je zdaj končalo, ni bilo tako številčno, kot so mislili, ampak vendarle. V SDS so objavili, da imamo v Sloveniji kar nekaj nezakonitih predčasnih volišč. Kaj se lahko zgodi? Janez Janša je že napovedal, da bo oporekal tem rezultatom.

Tudi Državna volilna Komisija je priznala, da je to v nasprotju z zakonom. Torej nihče ne dvomi, da imamo zakon, ki je čisto v redu in da je praksa tista, ki odstopa od zakona. Jaz mislim, da je pomembno, da se sproži postopek, da se torej pritoži na rezultate glasovanja na voliščih, ki so v nasprotju z zakonom. Ne zaradi ambicije, da bodo zaradi tega res razveljavljene, ampak zaradi tega, da se ugotovi, da pravosodje sprejme neko odločitev, da dobimo neko jasno sodno prakso glede tega vprašanja.

Volitve so temeljno orodje demokracije. Seveda imamo lahko črkobralsko proceduralistični pogled na zadeve in ugotovimo, da je neka kršitev morebiti imela takšen vpliv, da je celoten postopek okužen in ga je treba ponoviti, ali pa, da se vsaj jasno določi za prihodnost, da se na tej točki nikoli več ne sme odstopati od zakona. Ne glede na to, ali bo matematika takšna, da bi morebitna razveljavitev glasovanja na teh nezakonitih voliščih spremenila rezultat. Tudi, če ne bo tega, tudi, če bo dovolj velika prednost bloka za spremembe, je pomembno sprožiti ta sodni postopek zaradi tega, da se ta zadeva že enkrat razčisti.