Dr. Aleš Štrancar: Šele ko bodo ljudje v Sloveniji postali neodvisni od pranja možganov, tako iz Ljubljane kot iz Bruslja, lahko pričakujemo zdravo politiko (2. del)

Foto: Tino Mamić
POSLUŠAJ ČLANEK
V prvem delu intervjuja z znanstvenikom, podjetnikom in direktorjem ajdovske Bia Separations, dr. Alešem Štrancarjem smo govorili predvsem o cepivih proti covidu-19, teorijah zarote in o tem, da bo naslednja velika vojna najverjetneje biološka.


V drugem delu intervjuja pa beseda teče o tem, kako se Slovenci glede odnosa do korone in nasploh razlikujemo od drugih Zemljanov, glede Štrancarjevih osebnih izkušenj z nekdanjo tajno službo, o dogajanjih v Zahodni Evropi in Sloveniji in kaj pričakuje od naslednjih volitev.

Veliko potujete. Smo Slovenci zelo različni od drugih Zemljanov? Glede odnosa do korone, pa tudi nasploh?

Nikakor, saj stvari, ki jih vidimo v Sloveniji, vidimo povsod po svetu. Nič ni pri nas tako posebnega. Povsod po svetu najdemo vse vrste ekstremov. Smo normalna družba z veliko svobodo, govorimo lahko, kar se nam zdi, včasih tudi z žalitvijo drugače mislečih, kar morda v nekaterih demokratičnih državah ni možno v tolikšni meri. Pri nas imamo več svobode, ko gre za neargumentirane in žaljive komentarje. Sicer pa nismo nič tako posebnega, ko gre za osebnosti in značaje ljudi.

Ko pridemo do gospodarstva, pa začutimo izjemen vpliv stare Kavčičeve doktrine državnega gospodarstva. Ta sicer počasi izgublja moč, in ko bo izzvenela, bo Slovenija na gospodarskem področju postala normalna. Morda se vam ne zdi tako, ampak to se dogaja vsak dan. Vse več je uspešnih podjetij, ki nimajo nič s tovrstnimi (udbovskimi) strukturami. Verjetno bo prišel dan, ko bo tudi gospodarstvo povleklo poteze, ki bodo bolj usmerjene v neko normalizacijo družbe, kot morda vidimo v tem trenutku. Slovenija v resnici ni nič posebnega.

Slovenci smo bili vedno prilagodljivi, pametni, delovni, sposobni in bomo, kar se te korupcije tiče, pač prišli nazaj v tirnice, ki nas bodo normalizirale. Ne le na področju medosebne komunikacije, ampak tudi financ in gospodarstva.

Govorite iz osebne izkušnje? V preteklih letih ste bili tarča globoke države, starih partijskih botrov, ki so hoteli vaše podjetje uničiti ...

Morda ne toliko komunistične partije, ampak tajne službe, ki je imela pod nadzorom tudi samo partijo. Ja, tudi osebne izkušnje, že od univerze naprej, kjer svobodno misleči ljudje nismo bili zaželeni. Zato sem tudi letel s fakultete, za kar sem vsem, ki so za tem stali, izjemno hvaležen. Verjetno mi ne bi mogli narediti boljše usluge in investicije v moje življenje, kot so mi jo. Tudi ko pride do sesanja državnega ali bruseljskega denarja, so te strukture izjemno močne in vedno uspejo precej tega denarja skanalizirati, ne nujno v privatne žepe, ampak v žepe svojih struktur. Te stvari sem sam doživel in zagotovo še vedno obstajajo. So dokaj močne in financirajo večino javnega mnenja v Sloveniji, od PR-služb do večine medijev. A to bo izzvenelo. Denarja zmanjkuje, produktivnost teh združb pada, tudi v Bruslju ni malha neskončna.
V očeh bruseljskih birokratov smo barbari, ti birokrati pa pozabljajo, da so ravno barbari zmagali in osvojili Rim.

Po drugi strani pa imamo podjetja, ki izvažajo in bi jih nekateri radi pregnali. A njihovi bajoneti so za izgon tisočev ljudi, ki so od teh podjetij odvisni, premalo močni. Bajoneti so za dvajset let prepozni. Gospodarstvo je šlo v tem času naprej, prilagaja se svetovnemu trgu in prej ko slej se bo to začutilo tudi v naši družbi. V tem trenutku temu ni tako, a v nekaj letih, ko bo zmanjkalo denarja za tovrstne manipulacije, tudi razni smetilci po forumih ne bodo več plačani za svoje početje. Slovenija je obkrožena z državami, ki gotovo nimajo cilja, da gredo v enoumje. To enoumje nima zaledja, kot ga je imelo nekdaj z velikimi brati. Njihovi veliki bratje so trenutno ravno proti vsemu temu, kar tovrstno enoumje v Sloveniji počenja. Enoumje pri nas postaja zelo osamljeno. Še največ podpore imajo v Bruslju, kamor so uspeli izvoziti en kup svojih kolegov in sužnjev, ki bodo še nekaj časa delali in lobirali. Tudi zahodna Evropa pošilja v Bruselj nesposobne ljudi, ki so se jih v državah skušali rešiti. Tako imamo tam združbo nekakšnih politikantov, ki so nesposobni v vseh možnih pogledih – to se jasno kaže.

Evropa kot taka globalno ni več noben resen igralec. Gospodarstvo temelji na moči posameznih držav. Podoba Bruslja bo izzvenela in zveza evropskih držav bo morala postaviti nove, bolj zdrave temelje, ki se ne bodo zgradili v Bruslju, ker je tam populacija zavrtih, omamljenih birokratov prehuda. Če bomo hoteli imeti zdravo jedro Evrope, ga bomo morali postaviti drugod, verjetno bolj proti vzhodu.

Ste ljubitelj zgodovine. Pred 1600 leti, ko je propadalo rimsko cesarstvo, so bili časi, ki v marsičem spominjajo na današnje. A takrat je Vzhodno rimsko cesarstvo obstalo, in to še naslednjih 1000 let. Se bo zgodovina ponovila?

Gotovo. V očeh bruseljskih birokratov smo barbari, ti birokrati pa pozabljajo, da so ravno barbari zmagali in osvojili Rim. Tudi mi bomo zmagali.

Ste potemtakem optimist?

Za te dekadentneže ne vidim razloga, da ne bi propadli. Tisti, ki verjamemo v življenje, ki imamo otroke, bomo preživeli. Tisti, ki zagovarjajo razne teorije smrti, bodo živeli še eno generacijo, potem pa jih ne bo več. Mi tu zmagujemo brez nasilja. Dekadentni del proti življenju sam sebe ubija. In to je njihova pravica in ni naša dolžnost, da jih prepričujemo, naj tega ne počenjajo. Sem seveda optimist. Tudi v Sloveniji bo del družbe ostal tak, sposoben zamenjati dekadentnost, ki bo sama od sebe umrla, posebej v zahodnih državah.

Ampak za Zahodno Evropo, ko gledamo demografijo, ni ravno videti kakega upanja, da bo civilizacija obstala?

Možni scenariji so seveda takšni in drugačni, a mislim, da se ljudje vseeno navadno razumno obnašamo, vsaj na dolgi rok. V tem trenutku je morda res videti, kot da izumiramo, a počakajmo 20 let. Sam tu nisem tako pesimističen. Seveda me lahko skrbi za našo civilizacijo zaradi nove kulture, ki prihaja. Tu bomo doživeli konflikt. A vidimo tudi moč srednje in vzhodne Evrope, ki bo znala postaviti stvari na pravo mesto.

Kaj pa Slovenija danes? V kakšnem stanju je?

V zmedenem stanju. Kot prvo imamo v Sloveniji stranke, ki tekmujejo v tem, kako bodo nekaj delile, nič pa ne vidim, kako bodo pomagale k ustvarjanju. Imamo sicer nianse – ta vlada je gotovo bolj naklonjena gospodarstvu in razvoju, po drugi strani pa se še vedno ukvarja s tem, kako bo delila. Ogromna sredstva, ki prihajajo iz Bruslja, bodo gotovo končala tudi v žepih posvečenih ljudi in lobijev.
Stopnja korupcije pri nas je na določenih področjih, predvsem v podjetjih, ki so v rokah države, izjemna.

Imamo kmetijsko politiko, ki je tudi pod to vlado katastrofalna. Namesto da bi podpirali domače kmetijstvo, domačo proizvodnjo, krepili samozadostnost, da bi začeli spet obdelovati propadajoče površine, gremo v nasprotno smer. Trenutni kmetijski minister in njegovi predhodniki delajo ogromno škodo. Pri nas ne moremo slediti zahodnoevropski politiki velikih kmetij. Raje bi spodbujali popoldanske kmete, ki jih je bilo včasih ogromno, zdaj pa se jih uničuje na tak ali drugačen način. Tudi subvencije so huda katastrofa. Hrana naj bo pridelana na zdrav način, naj ima svojo vrednost, brez nekih vplivov subvencij. To bi morali uravnavati z dajatvami na uvožene izdelke – denimo iz Španije, kjer je ogromno delovne sile migrantov, ki so izkoriščani in zelo slabo plačani. Pravi moderni sužnji.

Naši levičarsko usmerjeni politiki pri tovrstnem izkoriščanju zamižijo ne samo na dve, ampak na tri oči. Pogosto se obnašamo, kot da nam je vse kar dano, ampak nič ne pade z neba. Stvari si je treba izboriti in staviti na svoje, domače sile. Te so edine, ki bodo na srednji in daljši rok omogočile preživetje na tem področju.

Bodo volitve naslednje leto prinesle spremembo?
Tisti, ki verjamemo v življenje, ki imamo otroke, bomo preživeli.

Ne, nikakor. Slovenija bo morala dati skozi še eno vlado, podobno, kot je bila Cerarjeva in Šarčeva, in potem bo morda prišlo do streznitve. A v tem trenutku ne vidim možnosti, da bi v tej populaciji volivcev prevladal zdrav razum. Še vedno preveč verjamejo raznim pralcem možganov, medijem v rokah tajkunov, v rokah združb, ki obvladujejo več kot 90 % vsega medijskega prostora. Šele ko bo populacija v Sloveniji postala neodvisna od tega pranja možganov, tako iz Ljubljane kot iz Bruslja, lahko pričakujemo neko zdravo politiko. Po moji oceni še vsaj štiri leta tega ne bomo dočakali. Ta neučinkovita, zafrustrirana, zmedena politika sploh še ni dosegla dna.

Šele ko bodo ljudje sami, na svojih osebnih financah in revščini začutili učinek te politike, bo prišlo do bolj zdrave politike, ki bo le in predvsem usmerjena v ustvarjanje in v boj proti korupciji. Stopnja korupcije pri nas je na določenih področjih, predvsem v podjetjih, ki so v rokah države, izjemna. Posledično je država Slovenija polna neučinkovitih sistemov. Dokler ne bo to vsaj delno propadlo, ne gre pričakovati, da se bo kaj spremenilo.

Razočaranje nad politiko mnoge ljudi odvrne od volitev. Ali tudi Vi tako razmišljate?

Tudi sam ne grem vedno na volitve. Naj podpiram stranko, v kateri se denimo bohoti Ljudmila Novak, ki ji je bruseljska slava očitno tako stopila v glavo, da je izgubila vso mero zdravega razuma?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike