Dolgoročna namestitev migrantov: kako to počnejo v nemških mestih in kako bo s tem pri nas
Nemško mesto Oberhausen leži v deželi Severno Porenje-Vestfalija blizu mesta Duesseldorf v dolini Ruhr. Prav v to pokrajino je bilo razporejenih največje število prosilcev za azil v celotni Nemčiji, Oberhausen jih je sprejel 2514, poroča BBC.
V mestu, po velikosti primerljivem z Ljubljano, ni bilo nikakršnih protimigrantskih protestov, kot se dogajajo v nekaterih drugih nemških mestih.
Mesto z 210.000 prebivalcev je bilo nekoč industrijsko središče, sedaj se uspešno spopada z vključevanjem migrantov v mestno življenje.
Migranti živijo v namestitvenih centrih v okolici mesta, s katerimi upravlja Rdeči Križ. Oberhausen ima namreč že dolgo tradicijo sprejemanja migrantov, saj je prišelkov kar 25 tisoč. Zaradi tega je migrantom pri vključevanju v družbo lažje.
Med prebežniki jih je največ Sirije in Afganistana, pa tudi iz balkanskih držav (Kosovo, Albanija). Še vedno prihajajo novi, zato kapacitet zmanjkuje, centri so polni. "Zaznati je nekaj strahu med ljudmi, ki ne vedo kaj se bo zgodilo. Resnica je, da tudi mi ne vemo kaj se bo dogajalo v prihodnje, a ljudje so vsaj v hišah in ne v šotorih," je povedal Joerg Fischer iz lokalne izpostave Rdečega Križa.
"Veliko je otrok, ki se že v dveh mesecih nauči pogovorne nemščine, nekateri pa rabijo tudi do dve leti. Šola je pravi prostor za to, da se naučijo vse o naši kulturi in da se pravilno integrirajo", pravi učiteljica Svenia, ki skrbi za poučevanje otrok in odraslih, da bi se čim hitreje vključili v nemško družbo.
Med begunci je tudi Sirka Alya Aljazaeri, ki je skupaj z možem in sinom v Nemčijo pribežala iz Damaska. Pravi, da ji je hiter integracijski proces pomemben ter da je zelo hvaležna Nemčiji za vse, kar jim daje. Pospešeno se uči nemškega jezika in ima veliko upanja na boljšo prihodnost.
Vseeno pa je potrebno poudariti, da imajo v Obehausnu kar 12,9% brezposelnost, ki je dvakrat višja od nemškega povprečja. Zato se mnogo ljudi sprašuje, koliko novih ljudi mesto še lahko sprejme.
V mestu, po velikosti primerljivem z Ljubljano, ni bilo nikakršnih protimigrantskih protestov, kot se dogajajo v nekaterih drugih nemških mestih.
Kako je za migrante poskrbljeno v Oberhausnu
Mesto z 210.000 prebivalcev je bilo nekoč industrijsko središče, sedaj se uspešno spopada z vključevanjem migrantov v mestno življenje.
Migranti živijo v namestitvenih centrih v okolici mesta, s katerimi upravlja Rdeči Križ. Oberhausen ima namreč že dolgo tradicijo sprejemanja migrantov, saj je prišelkov kar 25 tisoč. Zaradi tega je migrantom pri vključevanju v družbo lažje.
Med prebežniki jih je največ Sirije in Afganistana, pa tudi iz balkanskih držav (Kosovo, Albanija). Še vedno prihajajo novi, zato kapacitet zmanjkuje, centri so polni. "Zaznati je nekaj strahu med ljudmi, ki ne vedo kaj se bo zgodilo. Resnica je, da tudi mi ne vemo kaj se bo dogajalo v prihodnje, a ljudje so vsaj v hišah in ne v šotorih," je povedal Joerg Fischer iz lokalne izpostave Rdečega Križa.
"Veliko je otrok, ki se že v dveh mesecih nauči pogovorne nemščine, nekateri pa rabijo tudi do dve leti. Šola je pravi prostor za to, da se naučijo vse o naši kulturi in da se pravilno integrirajo", pravi učiteljica Svenia, ki skrbi za poučevanje otrok in odraslih, da bi se čim hitreje vključili v nemško družbo.
Med begunci je tudi Sirka Alya Aljazaeri, ki je skupaj z možem in sinom v Nemčijo pribežala iz Damaska. Pravi, da ji je hiter integracijski proces pomemben ter da je zelo hvaležna Nemčiji za vse, kar jim daje. Pospešeno se uči nemškega jezika in ima veliko upanja na boljšo prihodnost.
Vseeno pa je potrebno poudariti, da imajo v Obehausnu kar 12,9% brezposelnost, ki je dvakrat višja od nemškega povprečja. Zato se mnogo ljudi sprašuje, koliko novih ljudi mesto še lahko sprejme.
V katerih slovenskih mestih bodo prezimili migranti
Iluzorno bi bilo pričakovati, da bo migrantski val zima ustavila. Zato obstaja velika verjetnost, da bo precejšnje število migrantov najhladnejše mesece preživelo v Sloveniji, saj bo pot na sever morda zaprta ali vsaj začasno otežena.
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve imamo v Sloveniji na voljo 7309 mest za namestitev migrantov in beguncev. Čez zimske mesece, ko bo temperatura padla tudi pod ledišče, za namestitev ni več uporabnih 930 mest, saj gre za šotorišča v katerih je le težko prespati mrzle noči.
Na voljo ostane 6379 mest v objektih in večjih ogrevanih šotorih, ki so (pogojno) primerni za prezimitev večjega števila ljudi. Če lahko špekuliramo, je najverjetneje, da bodo begunci in migranti nameščeni v tiste namestitvene centre, ki niso tako blizu meje in niso tako izpostavljeni. Tu gre za Ljubljano, Postojno, Logatec, Debeli Rtič in Slovenj Gradec.
Podrobnosti o načrtovanih lokacijah predstavniki vlade ne razkrivajo, med drugim pa so si ogledali prostore v Šenčurju pri Kranju.
Državni sekretar Boštjan Šefic se je v pogovoru z županom občine Slovenska Bistrica Ivanom Žagarjem pred kratkim strinjal, da je treba za nastanitev in oskrbo migrantov zagotoviti dodatne prostore, primerne za bivanje v zimskem času.
Vlada pri občinah išče dodatne kapacitete za nastanitev dodatnih nekaj tisoč prebežnikov.
Iluzorno bi bilo pričakovati, da bo migrantski val zima ustavila. Zato obstaja velika verjetnost, da bo precejšnje število migrantov najhladnejše mesece preživelo v Sloveniji, saj bo pot na sever morda zaprta ali vsaj začasno otežena.
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve imamo v Sloveniji na voljo 7309 mest za namestitev migrantov in beguncev. Čez zimske mesece, ko bo temperatura padla tudi pod ledišče, za namestitev ni več uporabnih 930 mest, saj gre za šotorišča v katerih je le težko prespati mrzle noči.
Na voljo ostane 6379 mest v objektih in večjih ogrevanih šotorih, ki so (pogojno) primerni za prezimitev večjega števila ljudi. Če lahko špekuliramo, je najverjetneje, da bodo begunci in migranti nameščeni v tiste namestitvene centre, ki niso tako blizu meje in niso tako izpostavljeni. Tu gre za Ljubljano, Postojno, Logatec, Debeli Rtič in Slovenj Gradec.
Podrobnosti o načrtovanih lokacijah predstavniki vlade ne razkrivajo, med drugim pa so si ogledali prostore v Šenčurju pri Kranju.
Državni sekretar Boštjan Šefic se je v pogovoru z županom občine Slovenska Bistrica Ivanom Žagarjem pred kratkim strinjal, da je treba za nastanitev in oskrbo migrantov zagotoviti dodatne prostore, primerne za bivanje v zimskem času.
Vlada pri občinah išče dodatne kapacitete za nastanitev dodatnih nekaj tisoč prebežnikov.
Zadnje objave
Škof Šuštar: Domoljubje ni vzvišenost, pač pa hvaležnost za lastno družino in narod
25. 6. 2026 ob 16:36
Madžarska po dolgih letih odpira komunistične arhive
25. 6. 2026 ob 16:34
Vse najboljše, domovina!
25. 6. 2026 ob 13:41
Srečanje za zaprtimi vrati med predstavniki EU in Talibani
25. 6. 2026 ob 13:35
Danska mesta naj ne bi več zvenela kot predmestja Islamabada
25. 6. 2026 ob 13:30
Za zadnjih 272 milijonov evrov iz Bruslja izpolnjenih le pet od 60 pogojev
25. 6. 2026 ob 10:30
Do izbranega zdravnika le še štiri dni v tednu?
25. 6. 2026 ob 9:00
Rajski vrt ali mala slovenska družbenopolitična zoologija
25. 6. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Rajski vrt ali mala slovenska družbenopolitična zoologija
25. 6. 2026 ob 6:00
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.