Dokončno znano, v kaj bi Slovenija investirala milijarde za okrevanje in odpornost
Slovenija je morala pri pripravi načrta tako kot preostale članice upoštevati pravilo, da mora biti v njem najmanj 37 odstotkov denarja namenjenih zelenim, 20 pa digitalnim ciljem.
Decembrski načrt je predvideval, da bo Slovenija v okviru NOO porabila vseh 5,5 milijarde evrov. Vendar se je na koncu Slovenija odločila za precej konservativnejši pristop. V Bruselj je tako romal nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost, po katerem bo Slovenija iz sklada sprva koristila zgolj 2,5 milijarde evrov, od katerih bo 1,838 milijarde evrov povratnih, 666 milijonov evrov pa nepovratnih sredstev. Povedano drugače, Slovenija ne bo koristila posojilnih možnosti.
Vlada se je torej pri pripravi strategije odločila za precej konservativnejši pristop, saj računa porabiti le okoli tretjino povratnih sredstev in skoraj vsa nepovratna. Vzrok za takšno odločitev vlada utemeljuje s tem, da bodo obrestne mere za posojila, ki bodo vir povratnih sredstev, znane šele ob sklenitvi posojil. Slovenija pa se ta trenutek na mednarodnih trgih zadolžuje zelo ugodno, po negativnih obrestnih merah.
Drugi razlog pa je, da lahko Slovenija projekte prijavi vse do leta 2023.
Slovenski načrt predpostavlja, da bo 20 odstotkov sredstev namenjeno digitalnemu, 43 pa zelenemu prehodu. Glede na intenzivno usklajevanje z Evropsko komisijo pa ni pričakovati, da bi pri njegovem potrjevanju nastale večje težave.
Sredstva, ki jih bo Slovenija dobila na podlagi načrta NOO sicer niso edina, ki jih bo v okviru naslednje finančne perspektive EU prejela Slovenija, temveč ima v okviru vseh shem na voljo približno 12 milijard povratnih in nepovratnih sredstev.
.@ZCernac: Sredstva Sklada za okrevanje, četudi obsežna, niso dovolj. Izvedbo ukrepov in projektov, ki jih zaradi omejenih nepovratnih sredstev ne bo mogoče financirati iz #NOO, bomo financirali iz ostalih mehanizmov. #EUsredstva pic.twitter.com/Ed481t4LWZ
— Služba vlade za razvoj in 🇪🇺 kohezijsko politiko (@SVRK_RS) April 29, 2021
Za socialno, zeleno, digitalno in trajnostno Slovenijo
Vladni predlog Načrta za okrevanje in odpornost je razdeljen na štiri področja, ki se potem delijo na od 2 do 6, skupaj pa 16 komponent.

Največ denarja, 1 milijarda in 61 milijonov evrov, je v načrtu namenjenih področju zelenega prehoda. Sledi področje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, za katero je predvidenih 749 milijonov evrov. 364 milijonov evrov je namenjenih področju zdravstva, 331 milijonov evrov pa področju digitalne preobrazbe.
Vendar pa nam te številke same po sebi ne povedo še ničesar, bolj ključno je, katere postavke se skrivajo za šestnajstimi komponentami teh štirih področij.
Podrobnejši pregled pokaže, da se je vlada v končni verziji odločila za izjemno racionaliziran načrt, ki mu le težko očitamo nepotrebno razmetavanje denarja. Vsaka komponenta sicer vsebuje tudi nefinančni del, ko predvideva zakonske spremembe in reforme na tem področju, s katerimi finančna sredstva pridobijo dodatno veljavo.
Zeleni prehod
Na področju zelenega prehoda si državljani tako lahko obetamo naložbe, s katerimi bomo v državi dvignili delež obnovljivih virov v končni porabi energije, izboljšali energetsko učinkovitost in zmanjšali emisije toplogrednih plinov. Predvidene so investicije v toplotno prenovo stavb (ki bodo tako porabile manj energije), investicije v povečanje poplavne varnosti in preprečevanje škode zaradi podnebnih sprememb. V okvir tega področja je vključeno tudi prenavljanje komunalne infrastrukture ter spodbujanje okolju prijaznejše (trajnostne) mobilnosti. Kot rečeno, je to področje finančno najobsežnejše, saj bo zanj porabljena več kot milijarda evrov.
Digitalna preobrazba
Več kot 300 milijonov evrov, vloženih v področje digitalne preobrazbe, bi uporabniki morali čutiti zlasti na večji stopnji digitalizacije javne uprave, pa tudi v posodobitvah digitalne infrastrukture, ki se je med epidemijo izkazala za šibko točko (npr. tiste, potrebne za delo in šolanje na daljavo). Del denarja bo porabljen za izobraževanje javnih uslužbencev in zagotavljanje boljše kibernetske varnosti.
Pametna, trajnostna in vključujoča rast
Vsekakor gre za najbolj raznoliko področje, ki ga je bolj kot po ukrepih smiselno najprej opredeliti po cilju, ki je dvig produktivnosti slovenskega gospodarstva. To pa je mogoče le, če se skupaj združijo številni socialni in gospodarski ukrepi, kot so na primer večja vključenost marginaliziranih skupin na trg dela, boljši šolski sistem, spodbujanje inovacij, krepitev digitalnih kompetenc, dvig učinkovitosti javnih institucij ...
Predlog predvideva tudi 127 milijonov evrov za preoblikovanje slovenskega turizma.
Zdravstvo in socialna varnost
Četrto področje vsebuje dve komponenti. Prva zadeva investicije v slovenske bolnišnice, med katerimi bosta največji gradnji infekcijskih klinik tako v Ljubljani kot Mariboru. Predvidene so tudi investicije v delovanje služb NMP in izboljšanje njene dostopnosti za najbolj ranljive skupine prebivalcev. Kar 83 milijonov evrov bo namenjenih projektu digitalizacije zdravstva.
Druga komponenta pa zadeva investicije v zagotovitev varnega bivalnega okolja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih in negovalne domove.

.@ZCernac: "Vodo je potrebno varovati s konkretnimi ukrepi. Zapisi v ustavo in referendumi ne pomagajo. Potrebno je zgraditi kanalizacijske sisteme. V številnih naseljih odpadne vode še vedno odtekajo v podtalnico." pic.twitter.com/q00v8CL1tT
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 29, 2021
Državna sekretarka mag. @MonikaKirbiRojs : Načrt za okrevanje in odpornost je zgodovinska priložnost za Slovenijo, da končno izvede reforme in naložbe, ki bi jih morala že pred desetletji. #EUsredstva #NOO #NextGenerationEU #NaprednaSlovenija pic.twitter.com/5RAtjX34PB
— Služba vlade za razvoj in 🇪🇺 kohezijsko politiko (@SVRK_RS) April 29, 2021
Zadnje objave

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Italijani (znova) pozabili na slovenščino

Fiskalni svet: manjši prihodki, večji odhodki

Vsi smo blago
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
Prihajajoči dogodki
Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
Prešernov smenj 2025
Izbor urednika

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine

Domovina 186: Diktatura Svobode

8 komentarjev
Alojzij Pezdir
Leva parlamentarna opozicija s "finančnim strokovnjakom" Cviklom (SD) na čelu zdaj očita vladi, da ni sposobna načrtovati porabe vseh povratnih sredstev EU, za katere niti še ni znana obrestna mera ter da je zaradi tega pretirano varčna. Če bi v aktualni vladi načrtovali porabo vseh razpoložljivih nepovratnih in povratnih sredstev EU, bi isti finančni "strokovnjaki" in politični prvaki leve opozicije očitali vladnim načrtovalcem nezaslišano finančno preobremenjevanje prihodnjih generacij naših otrok in vnukov.
Kako znano in kako prozorno ter skrajno neprepričljivo!
In ta kritika prihaja prav od tistih, ki nikoli prej z vladnimi pooblastili in pristojnostmi niso znali ali zmogli ali hoteli pravočasno in razumno porabiti vseh razpoložljivih finančnih sredstev iz skladov EU in ki so od "zelene politike" znali uresničiti le zeleno barvo ikonografije na zadnjem kongresu SD v rudarskem Velenju. Prav članstvo in vodstvo SD pa je med najbolj zadrtimi zagovorniki ne-gospodarnega, ne-racionalnega, ne-ekološkega in ne-trajnostnega izkoriščanja skromnih "zakladov" Premogovnika Velenje ter nanje koruptivno postavljenega in pajdaško preplačanega projekta TEŠ 6.
Glasno-govorci "zeleno/rdeče" SD, "mesečnikov" Levice ter njihovih strastnih sledilcev iz LMŠ in SAB so že smešni s svojimi nenehnimi "postavljanji na glavo", novimi in novimi verbalnimi saltami in premeti, vedno zanesljivo v diagonalno nasprotni smeri z aktualno vlado in njenimi trenutnimi zakonskimi predlogi, ukrepi in priporočili.
Kot bi zapisal Ivan Cankar, je "postavljanje na glavo", zdaj oznanjanje in trenutek za tem zanikanje iste "resnice", je tudi dandanes priljubljen "šport" prvakov, govorcev in črednih sledilcev zadrto destruktivne parlamentarne opozicije LMŠ, SD, Levice in SAB.
slovenc sm
Nivo debate levičarjev je na tako nizkem nivoju, da je že kar smešno. Niti ne preberejo dokumenta, niti se ne pozanimajo o posameznih razlogih za odločitev. Ponavljajo stalno eno in isto, ker pač drugega ne znajo. In zdaj obrazložitev glede črpanja kreditnega dela EU sredstev. Le te so na voljo pod določenimi obrestnimi pogoji. Trenutno se država lahko ceneje zadolži na trgu. In ker je potrebno natančno napovedati črpanje teh sredstev šele do sredine 2023, naša vlada zaenkrat ni napovedala rezervacije teh sredstev. Pomeni, da so v programo predvideni, da pa se bomo odločili za tistega ponudnika, ki bo takrat za državo cenejši. Recimo, EU sredstva so nam obljubljena z obrestno mero 0.7%, mi pa se trenutno lahko zadolžimo pri komercialnih bankah za -0,5%, pomeni da bi trenutno za EU kreditna sredstva odplačevali za 1,2% višje obresti. Pri zadolžitvni 1 MRD EUR pomeni to razliko 12 MIO EUR. Če zelo poenostavimo izračun. In tega niso uspeli izračunati ne na RTV, ne na POP TV in enako tega ne znajo v naši opoziciji. Tudi tukaj so očitno usklajeni. Predlagam, da koga pošljejo nazaj v šolo, da jim bo vsaj lahko izračunal nekaj osnovnih stvari preden gredo komentirati.
ales
Eno samo zapravljanje. In tako bo šlo naprej. Smi levičarji. Nikoli v življenju nič ustvarili, vedno le zapravljali denar prihodnjih generacij.
Slovenija nima resne desne stranke, Slovenci jo niti nočejo, ker bi potem sami morali odgovarjali zase. Sedaj pa se lahko vedno in povsod izgovarjajo na državo.
slovenc sm
To ni čisto res. Sem že napisal, da je črpanje sredstev pogojeno s finančno vzdržno reformo. Pomeni, da če ne bo dovolj ustvarjenega, ne bo dodatnega denarja. Je treba predlog bolj natančno prebrati.
ales
Papir vse prenese, dosedanja praksa pa moje besde več kot potrjuje.
slovenc sm
g. Aleš, bo potreben kakšen bolj resen argument. Najprej povejte primer in lahko ugotavljava ali je vaša trdite utemeljena ali ne. Pavšalnih ocen ne maram, ker so lahko hitro krivične. Namreč na osnovi tega vašega komentarja bi tudi vas lahko prehitro ocenili.
APMMB2
Zopet dokument, ki bo dvignil ogrono prahu in nesposobnežem omogočil zlivanje golide gnojnice na vlado.
Opozicija, ki je izpričano nesposbna, bo dobesedno raztrgala dokument.
Menim, da ni najboljši, je pa sprejemljiv.Če se svet pomika v zeleno, bo moral nadometiti skoraj polovico energije. S fizijoto ne bo mogoče, vode je premalo vetra je premalo, atomsak energija je vprašljiva, preostne sonce. Ga bo dovolj? Ga znamo učinkovito izkoristiti? To so lkjučna vprašanja, ki pa za politikante niso bistvena. Dolker lučka sveti, se nam energija jebe.
slovenc sm
Opozicija tako menja svoje mnenje vsake 14 dni. Recimo prejšnji teden so razlagali, da se preveč zadolžujemo. Ta teden sprašujejo zakaj se ne zadolžimo do maksimalnega zneska. Prej so bili proti maskam, zdaj so za maske. To ni resna opozicija. Bolj otroški vrtec.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.