Dogovor o vožnji na Blejski otok sklenjen, pletnje se vračajo v vodo

Tomaž Kavčič

12. 4. 2016 ob 6:34
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Na včerajšnjem večernem sestanku med pletnarji in predstavniki Občine Bled je bil vendarle sklenjen sporazum, ki bo zadovoljil vse, tako pletnarje, predstavnike občine, župnika, blejske turistične delavce in najpomembneje - turiste, ki bodo ponovno lahko potovali na otok.

Tja bodo po novem mogoče priti tako s pletnjami, kot cenejšim električnim linijskim prevozom, ki pa ostaja v rokah pletnarjev. V vodo se vrača tudi župnikova ladjica, vendar le za potrebe oskrbovanja otoka in prevoza omejenega števila oseb.

Zaplet na Blejskem jezeru, ki je za dober teden prekinil prevoz na Blejski otok, je povzročila odločitev blejskega župnika, da zaradi nedovzetnosti pletnarjev na njegove predloge sam organizira cenejši turistični prevoz na otok s plovilom na električni pogon. To je pletnarje tako razburilo, da so na suho potegnili svoje pletnje in tudi župnikovo plovilo, s čemer se zaradi posega v tujo lastnino ukvarja tudi policija.

Včerajšnji sklenjeni kompromis ustreza vsem, saj je župnik večkrat poudaril, a njegov interes ni organizacija turističnih prevozov na otok, ampak ureditev linijskega prevoza. Ta bi obiskovalcem otoka omogočil, da bi na njem ostali kakor dolgo bi hoteli in ne bi bili vezani zgolj na 40 minutni obisk, kakor je zaradi režima pletnarjev veljalo do sedaj.

"Pletnarji bodo izvajali tudi linijski prevoz z električnimi ladjicami, ki bo cenejši in ob vsakem času in vremenu zagotavljal obliko prevoza na otok in z njega," nam je po sestanku zaupal direktor občinske uprave blejske občine Matjaž Berčon. "Dolžnost linijskega prevoznika je tudi, da brezpogojne odpelje obiskovalce z otoka ne glede na obliko prihoda nanj," je še pojasnil nova določila v odloku o plovnem režimu po jezeru.

Slednji predvideva še, da da bodo pletnarji uporabljali in hkrati izvajali upravljanje pletnarjskih pristanišč in vstopno izstopnih mest, ki so v lasti občine. Poslej bodo plačevali tudi letno pristojbino v višini 5.000 EUR za posamezno pletnjo.

S svojim plovilom bo tudi v prihodnje otok lahko sam oskrboval vsakokratni upravljavec otoka (to je župnija Bled), pri čemer to pomeni tudi prevoz oseb za lastne potrebe v omejenem številu. "Nikakor pa to plovilo ne bo moglo biti konkurenčno pri izvajanju tržne dejavnosti prevozov," še pravi Berčon.

Monopol pletnjarjev ostaja. Sklicujejo se na zgodovinske pravice

Zgodovinsko dejstvo je nastalo na podlagi zemljiško-knjižnih pravic, ki so jih dobili kmetje v vasi Mlino. "Nam znani dokumenti so iz druge polovice 19. stoletja, kar je približno sto let po Mariji Tereziji. Stara jugoslovanska oblast v obdobju med obema vojnama je nekaj podobnega ponovila, potem pa je ta stvar enostavno na nek način ostala in se neformalno prenašala iz roda v rod", nam je starodavno pravico, na katero se sklicujejo pletnarji, obrazložil direktor občinske uprave Občine Bled Matjaž Berčon.

Ostalo je le še nekaj teh pletnarjev, ki se lahko dejansko ponašajo s to zgodovinsko pravico. Pletnarji se na te pravice sklicujejo, čeprav te pravice niso zapisane nikjer več, oziroma niso zapisane v nobenem pravnem redu. "Zato je stvar plovne pravice praviloma stvar občine," opozarja Berčin.

Po njegovih besedah si Občina želi, da bi pletnarji dejavnost ohranili in jo izvajali na tradicionalni način, obenem pa bi pletnarji bili uniformirani in prijazni turistični delavci.

Kakšna je pravice Cerkve za vožnjo do otoka?

Na vprašanje o pravicah župnije Bled za vožnjo ljudi na otok Berčon odgovarja, da so te po obstoječem redu "popolnoma enake, kot so jih imele družine pletnarjev."

Glede na zgodovinske pravice je torej povsem jasno, da pletnarji cerkvene ladjice ne bi smeli odstraniti iz jezera. "Pletnarji tega ne bi smeli storiti, tu so vzeli oblast v svoje roke," pravi Berčon in dodaja," ker ni napisanega pravila, je upravitelj otoka postavil v vodo svojo ladjico, ga ustrezno registriral in začel izvajati dejavnosti. Na isti osnovi tudi pletnarji izvajajo svoje dejavnosti. Tukaj je torej ulica vzela stvari v svoje roke."

Vsi vpleteni so torej izhajali iz naravno-pravnih pravic, niso pa upoštevali medsebojnih odnosov in premišljenega plovnega režima, ker ta še ni bil sprejet na občinski seji.

Če poenostavimo, bi v tem trenutku lahko vsakdo, ki bi imel ladjico, na otok prevažal ljudi. "Vsakemu, bi se lahko zgodilo tudi to, da bi doživel blokado pletnarjev. Oni so blokirali izvajanje dejavnosti nekomu, ki je to počel na podlagi istih upravičenj, kot jo izvajajo oni," dodaja direktor blejske občinske uprave.

Ali pri tem dejanju obstaja utemeljen sum na kaznivo dejanje, bo v preiskavi odločala policija

Koliko zaslužijo pletnarji?

Žurnal24 je poročal o zaslužku nekaterih pletnarjev za leto 2014. Najnižji uradni prijavljeni prihodek med prevozniki je okoli 5.300 evrov, a je bila to velika izjema, saj so se običajne številke prihodkov pletnarjev gibale nad 40 tisočaki letno.

Največ prihodkov od 24 blejskih pletnarjev je imel posameznik s 140 tisočaki ki se sicer ukvarja tudi s proizvodnjo plovil, neki drugi pletnar pa je je s 71 tisočaki v uradnih evidencah zavedenih prihodkov ustvaril prek 41 tisočakov "dobička", torej razporejeno čez celo leto okoli 3.400 evrov dobička po odštetih stroških mesečno.