Dogovor, ki je omogočil, da bo Severna Makedonija dobila albanskega predsednika vlade

Najprej razčistimo: premier Severne Makedonije po julijskih volitvah znova postaja Zoran Zaev. A sklepni del mandata bo prepustil izbrancu vse močnejše albanske manjšine.

Makedonski Socialdemokrati so sklenili koalicijo z Albansko zvezo za integracijo (DUI), kar jim omogoča sestavo vlade z večino 61 poslancev v 120 članskem parlamentu. Največja albanska stranka se je po eni strani odpovedala zahtevi po vodenju vlade s strani albanskega premierja, a svojo zahtevo po svoje tudi uresničila.

Makedonci so se na predčasne volitve podali po odstopu Zorana Zaeva z mesta predsednika vlade, po tem ko kljub zgodovinskemu Prespanskemu sporazumu makedonski vladi ni uspelo začeti pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.

Po predčasnih volitvah 15. julija se je Severna Makedonija znašla v kompleksni politični situaciji. Največ glasov (46) je zbrala levičarska Socialdemokratska stranka, a se je tik za njimi uvrstila konservativna stranka VMRO-DPMNE, ki je osvojila 44 mandatov v 120 članskem parlamentu.

Največja albanska etnična stranka DUI je dobila 15 mandatov, a je vstop v koalicijo pogojevala z imenovanjem etničnega Albanca na mesto predsednika vlade. Po petih tednih pogajanj sta stranki SDSM in DUI sklenili koalicijo, mandat za sestavo vlade pa je dobil predsednik SDSM Zoran Zaev.

A Albanci niso povsem popustili pri premierju iz njihovih vrst. V koalicijskem sporazumu se je Zoran Zaev namreč zavezal, da bo 100 dni pred predvidenimi rednimi volitvami sestopil s položaja ter mandatarstvo prepustil predstavniku Albancev. Razdelitev ministrstev uradno še ni znana, zanikajo tudi, da naj bi Albanci v zameno za mandatarstvo dobili notranje in zunanje ministrstvo. Zoran Zaev ima čas do 2. septembra, da sestavi ministrsko ekipo in jo predstavi parlamentu.

Zaev odgovoren za Prespanski dogovor, ki je končal dolgoletni spor z Grčijo glede imena

Zoran Zaev je Makedonijo vodil od leta 2017 do januarja letos, ko je odstopil z mesta predsednika vlade. Kljub zgodovinskemu dogovoru z Grčijo, ki je državi po skoraj 30 letih blokade omogočil pot v EU in NATO, Severna Makedonija vseeno ni uspela začeti pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, tokrat zaradi nasprotovanja Francije.

Po odstopu Zaeva je državo vodila tehnična vlada, marca letos pa so začeli tudi s pristopnimi pogajanji za vstop v Evropsko unijo. Zaradi epidemije COVID 19 so bile volitve prestavljene na poletje.

Pro-evropska in pro-albanska smer vladanja

Ob nastopu mandatarstva je Zaev napovedal, da bo prioriteta njegovega mandata izvajanje reform, ki bodo tlakovale pot v Evropsko unijo. »Evropska pot je pot ekonomskega razvoja, pravičnosti in enakosti« je povedal ob prevzemu mandatarstva. Med prioritete je uvrstil še obvladovanje epidemije COVID 19, ki je po dokaj uspešnem obvladovanju prvega vala močno prizadela v drugem.



Prejšnja vlada pod vodstvom Zaeva je albanščino kot uradni jezik razširila na celotno državo, čeprav je albanska manjšina koncentrirana na zahodnem in severozahodnem delu države. Kaj so v pogajanjih z Zaevom, najbolj pro-albanskim premierjem doslej, še dosegli Albanci, zaenkrat ostaja neznanka.

Albanska manjšina vse agresivnejša

Delež Albancev v Makedoniji se je s 13 % leta 1961 povečal na 25 % ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002. Točno število prebivalcev kot tudi njihova etnična pripadnost nista znana. Uradno ima Severna Makedonija 2,08 milijona prebivalcev, a realno jih tam prebiva le med 1,6 in 1,8 milijona, po nekaterih najbolj pesimističnih ocenah le 1,5 milijona, uradne številke pa še vedno beležijo mnoge državljane, ki živijo v tujini. Novorojenci albanske narodnosti predstavljajo okrog 35 %, makedonske pa okrog 52 %.

Od 80 občin imajo Albanci v 15-ih večino. Po splošni oceni jih v Makeodniji živi okrog pol milijona. Albanske stranke na volitvah zberejo dobrih 20 % glasov. Ker vodilni Makedonski stranki do sedaj nista bili pripravljeni skleniti velike koalicije, so Albanci vselej jeziček na tehtnici, ki lahko uspešno izsiljuje.