Dobro jutro, Emavs!

Božja beseda, ki jo beremo pri svetih mašah na veliko noč, nam želi predstaviti osrednje dejstvo naše vere in to je Jezusovo vstajenje od mrtvih. Vsak odlomek na svoj način pričuje o tem. Evangelij ob koncu celo pravi, da učenca še nista razumela, da mora Gospod vstati od mrtvih (prim. Jn 20,9).

Tri leta je Jezus javno deloval in njegovi učenci so bili vseskozi z njim. Pa vendarle še niso doumeli, zakaj je Jezus, Božji sin poslan na svet. Ko se je zgodil veliki petek in je bil naš Gospod Jezus Kristus križan, se jim je porušil njihov svet. Vsi, razen apostola Janeza so se razbežali, ker so se zbali za svoje življenje.

Zato je bilo velikonočno jutro zanje veliko presenečenje. Jezusa, ki je bil križan, ki je umrl in bil položen v grob, ni več v grobu. Janez, ki v evangeliju sam piše o tem dogodku pravi, da je kot drugi vstopil v grob in je videl in veroval (prim. Jn 20,8).

Gre za osrednje sporočilo velike noči. Tega praznika ne bi bilo, če Jezus Kristus, Božji sin, ne bi za nas trpel, umrl in vstal od mrtvih. Ker je pravi Bog in pravi človek, je kot prvi izmed ljudi premagal smrt in tako tudi nam obljubil vstajenje od mrtvih. Vendar pa se Božje razodetje tukaj ne konča. Vstali Jezus Kristus se večkrat sreča s svojimi učenci, z njimi jé in jih poučuje zakaj je zgodovina odrešenja morala iti takšno pot.

Jezus želi z nami hoditi del naše življenjske poti, da bi nam razložil, kako je bilo potrebno, da je On za nas trpel in nam tako zaslužil večno življenje.

Človeško je dvomiti

Morda smo tudi mi, podobno kot učenci kdaj v dvomih. Morda je naša vera šibka in nestanovitna. Morda smo podobni učencema, ki sta se prestrašila in sta zbežala v Emavs, da bi se oddaljila od vsega tega, kar se je dogajalo v Jeruzalemu.

Podobno kot k njima, Jezus pristopa tudi k nam. Z nami želi hoditi del naše življenjske poti, da bi nam razložil, kako je bilo potrebno, da je On za nas trpel in nam tako zaslužil večno življenje. Tako kot z učencema na poti v Emavs je z nami, ko smo zbrani v molitvi in daritvi svete maše, ko lomimo kruh in prejemamo Njegovo telo.

Če učenca na poti v Emavs Jezusa ne bi sprejela v svojo družbo ali bi ga celo odgnala, bi zamudila priložnost, da jima Jezus razlaga Sveto pismo in se jima ob lomljenju kruha razodene kot Vstali Zveličar. Ostala bi v dvomih in ne bi bila deležna veselja, vere in upanja, s katerim sta se še tisto uro vrnila v Jeruzalem. Ko sta se srečala z ostalimi učenci sta spoznala, da se je Jezus prikazal tudi drugim in da je to, kar sta doživela pristno razodetje Božjega Sina.

Bodimo kot ta učenca

Zato bodimo tudi mi podobni tema učencema in sprejmimo Jezusa, ki se želi pridružiti in hoditi z nami. Želi nam razlagati Sveto pismo, želi, da smo z njim pri sveti maši, da lahko poživi našo vero. Tako bo On napolnil naše življenje z upanjem in radostjo.

Veselimo se torej dejstva, da je velika noč največji in najpomembnejši trenutek v človeški zgodovini. To je trenutek, ko je Božji Sin premagal smrt, nas odrešil in nam zaslužil večno življenje. Naj bo vse naše praznovanje velikonočnih dogodkov, hvala Bogu za naše odrešenje.

[su_note]Matej Dečman je župnik v župniji bl. Antona Martina Slomška v Velenju.[/su_note]