Direktor Melamina Srečko Štefanič: »Nekatere svojce žrtev sem obiskal takoj po nesreči. To so bili najtežji trenutki v mojem življenju.«

Kočevci so imeli desetletja staro kolektivno zavedanje, da bi eksplozija v kemičnem obratu Melamin pomenila, da tudi Kočevja ne bi več bilo. A je ta nesreča dokazala, ne glede na obseg tragedije, da se lahko pripeti tudi človeška napaka in da jim je ob strogih varnostnih ukrepih uspelo preprečiti še večjo tragedijo.

Veliko število žrtev, šest jih je v eksploziji izgubilo svoje življenje, več deset pa je poškodovanih, je šokiralo prebivalce tega dolenjskega mesta z nekaj manj kot devet tisoč prebivalci. Čeprav ima tovarna samo 200 zaposlenih, je v Kočevju težko srečati človeka, ki ne bi imel vsaj enega sorodnika iz ožjega družinskega kroga, ki je zaposlen v Melaminu.

In čeprav po mestu že krožijo nepreverjene zgodbe, da sta do še večje tragedije epskih razsežnosti zmanjkali le kakšna stopinja več ali dve, imajo Kočevci zaupanje v direktorja podjetja, da bo šla desetletna tradicija Melamina naprej.



Med Kočevci je nemudoma zaokrožila zgodba o še eni, 23-letni žrtvi, čeprav se je mladenič še teden dni boril za svoje življenje. Žrtve in ponesrečence so pomagali reševati vsi zaposleni, ki so bili v času eksplozije na delu. V ponedeljek so imeli v Kočevju tudi mašo, ki so jo darovali sorodniki preživelih, pa tudi tisti, ki te sreče, da bi še kdaj objeli svoje najbližje, niso imeli.

Govorice se pojavljajo tudi o tem, kako je skoraj razneslo še dodatne količine vnetljive snovi, pa da sta manjkali samo stopinja ali dve, da pol Kočevja ne bi bilo več. Nekdo si že kar nekaj dni zelo prizadeva, da bi bila zgodba večja, kot je, je slišati od naših dobro obveščenih virov. Nekomu je v interesu, da bi Melamin po tej tragediji za venomer ugasnil.

Naš sogovornik, direktor podjetja Srečko Štefanič, je po pričevanju domačinov svoje življenje posvetil tej tovarni. Vsi, ki ga poznajo, vedo, da ni malomarnež in da ne bo pustil, da bi ga govorice načele. Večina mu zaupa, da bo tovarno spravil nazaj v življenje – in da bo poskrbel za ljudi, ki so si tam leta ali celo desetletja služili svoj kruh.

Z njim smo se pogovarjali v četrtek, ko je organiziral sestanek sveta delavcev z upravo.

Gospod Štefanič, je po nekaj dneh že jasno, kako je lahko prišlo v tovarni do takšne eksplozije? Držijo informacije, da je šlo za serijo človeških napak?

Že takoj po nesreči je bilo jasno, da je do eksplozije prišlo zaradi mešanja nekompatibilnih snovi med seboj, in sicer pri črpanju s kamionom pripeljane surovine DETA iz ISO-bulk kontejnerske cisterne v skladiščno posodo s surovino epiklorhidrin. Pri tem je prišlo do močne eksotermne reakcije in posledično tudi do eksplozije, ki je žal terjala življenje Melaminovega delavca na pretakališču, šoferja kamiona in treh delavcev zunanjega elektroinštalaterskega podjetja, ki so bili slučajno v bližini dogodka. Še dva delavca pa sta bila ob nesreči zelo hudo poškodovana in nemudoma prepeljana v Klinični center v Ljubljani, kjer sta še skozi v obravnavi na intenzivnem oddelku. Eden je žal včeraj podlegel poškodbam.

Kriminalistična preiskava še poteka, tako da končnih izsledkov še nismo dobili, a z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da je za nesrečo kriva človeška napaka. Vsa prejeta dokumentacija in označbe na kontejnerski cisterni so bile pravilne, črpanje pa se je kljub večstopenjskim varnostnim mehanizmom vršilo na mestu, ki je namenjeno drugi surovini. Z veliko verjetnostjo je prišlo do napake v eni odločitveni točki in ne gre za serijo človeških napak. Vendar pa je za bolj natančno oceno vzroka napake potrebno počakati na končno poročilo preiskovalcev.

Kdaj se bodo delavci lahko vrnili na posel? Ali jih je po takšni nesreči strah nazaj na delovno mesto, ste imeli kakšen sestanek, ste se pogovorili?

Določeno število delavcev se je na delo vrnilo že takoj naslednji dan, saj so bili potrebni pri popisu in ocenjevanju škode, začetku čiščenj in odmikanj različnih delov poškodovane opreme in sodelovanju s preiskovalci in različnimi inšpektorji. Ker nam internet in stacionarni telefoni takrat še niso delovali, smo vse delavce v tem dnevu preko zaprte SMS mreže obvestili, da bomo začeli s postopnim aktiviranjem skupin delavcev s ponedeljkom naslednjega tedna. Nekatere enote in procesi niso bili poškodovani, tako da bodo lahko začeli z delom že v roku tedna ali dveh, vendar to predstavlja le manjši del proizvodnih procesov. Ocena je, da bi v šestih do devetih mesecih lahko dosegli cca. 60 % polnega delovanja, 100 % pa šele v roku leta in pol. Možnost začasne zaposlitve pa so ponudila tudi nekatera večja kočevska podjetja.

Informiranje manjših skupin delavcev je takoj po nesreči potekalo preko njihovih vodij, ki so bili o poteku in načinu planiranega dela informirani preko kriznega štaba civilne zaščite, katerega poveljnik je direktor družbe. Sestanek sveta delavcev z upravo je potekal v četrtek, 19. maja, potem pa bodo sledili še sestanki s skupinami delavcev po 30 do 40 v naslednjih dneh. Delavce je predvsem strah, ali delo sploh bo, in si želijo predvsem, da se čimprej vzpostavi kar se da normalno stanje.

Vsekakor od prihajajoče vlade pričakujemo, da bodo nadaljevali z zastavljenimi rešitvami za financiranje obnove podjetja.

Kako boste preprečili, da se kaj podobnega v bodoče ne bi več zgodilo?

Ob nesreči smo aktivirali ekspertne skupine za varnostne sisteme z različnih strokovnih inštitucij, tudi z Inštituta Jožef Stefan, ki že pripravljajo analize tragičnega dogodka in še dodatne izboljšave varnostnih mehanizmov. Najnovejša dognanja si bomo ogledali tudi pri podobnih referenčnih kemijskih podjetjih v tujini in rešitve prenesli k nam. Seveda smo takrat, ko smo uvajali sisteme nadzora vstopa surovin v proces, upoštevali vse predpise in zadnja dognanja, vendar se z nenehnim razvojem tehnike ti tudi spreminjajo, tako da jih bomo gotovo lahko izpopolnili.

Pri oceni škode se gibljemo nad 30 milijoni evrov. Kaj pričakujete od nove vlade? Kaj še lahko stori vlada v odhodu?

Minister za gospodarstvo vlade v odhodu g. Zdravko Počivalšek nas je že drugi dan po nesreči obiskal s svojo delegacijo in nam predstavil tri možnosti finančne pomoči za sanacijo podjetja. Prva možnost je, da je na osnovi Pogodbe EU 107 (2b člen) mogoče priglasiti škodni primer, kadar pride do velike industrijske nesreče ali velikega požara. Evropska komisija v argumentiranem primeru odobri izplačilo do 100 odstotkov škode, zmanjšane za izplačane zavarovalnine. Dogovorili smo se, da nam pristojna ministrstva pomagajo pri pripravi vloge za Evropsko komisijo. Druga predstavljena možnost  je bila preusmeritev že odobrene subvencije za modernizacijo podjetja v višini 1,8 mio EUR v sanacijo podjetja. Tretja predstavljena možnost pa je bila direktna pomoč do meje dovoljenega »de minimisa«, ki pa žal ne pride v poštev, ker ga že imamo izkoriščenega.

Vsekakor od prihajajoče vlade pričakujemo, da bodo nadaljevali z zastavljenimi rešitvami za financiranje obnove podjetja. To nam je nova predsednica državnega zbora in istočasno podpredsednica stranke Svoboda, ga. Urška Klakočar, v spremstvu poslanca iz Kočevja med obiskom tretji dan po nesreči tudi obljubila.

Kako vam je na pomoč priskočila občina?

Občina nam je na najboljši način pomagala že s koordinacijo same intervencije, ki je potekala iz občinske stavbe, v kateri smo sodelovali gasilci, občinski štab civilne zaščite, štab civilne zaščite Melamina in vojska. Zaradi takojšnje intervencije vseh omenjenih služb je bil požar po eksploziji omejen že v dveh urah in večjih posledic nesreče v okolici praktično ni bilo. Hitra in učinkovita intervencija je bila možna tudi zaradi skupnih reševalnih vaj, ki smo jih izvajali na področju Melamina v preteklosti. Ker so nam zaradi izpada električne energije padli tudi kanali informiranja, je občina preko radia UNIVOX in svojih telefonov in interneta opozarjala in obveščala občane o tekočih dogajanjih med intervencijo.

Organizirana je bila tudi izredna seja občinskega sveta, kjer so občinski svetniki stoodstotno podprli program sanacije podjetja. Ustanovljena pa je bila tudi mešana komisija predstavnikov občinskega sveta, različnih deležnikov iz okolja ter Melamina, ki bo občinski svet mesečno informirala o poteku sanacije podjetja.

Kaj pa svojci žrtev? Se obračajo na vas? Kako jim lahko pomagate ob tej tragediji?

Nekatere svojce žrtev iz Kočevja sem obiskal takoj po nesreči tudi sam, kar je bil zame najtežji trenutek v mojem življenju. Pri Rdečem križu smo odprli račun, kamor prihajajo donacije naših poslovnih partnerjev za svojce žrtev in težko poškodovane. Z zavarovalnico imamo sklenjeno  zavarovanje za take primere, ki ga bomo aktivirali takoj, ko bodo znani vsi podatki, ki so potrebni ob izplačilu takih zavarovanj.  Do sedaj se sicer svojci še niso obrnili na nas v zvezi s pomočjo, a se bo to po končanih medicinsko sodnih postopkih zagotovo zgodilo. Mi pa med tem časom pripravljamo potrebne finančne vire. Svojcem žrtev in poškodovancev bomo, kolikor je le v naši moči, stali ob strani ob njihovi tragični izgubi.