Uniseks WC-ji na naših fakultetah: dileme straniščne univerzalnosti, ki to ni

Skupni toaletni prostori na Fakulteti za družbene vede (FDV) se sedaj že dlje časa valijo po kloakah medijev in družbenih omrežij.

Po tem, ko smo dobili dokumente, prevedene v žensko spolno obliko, se koncept enakosti širi na stranišča. En »spolno nevtralni« WC že imajo na Fakulteti za socialno delo in FDV pač ne more zaostajati. Študentski svet FDV se je strinjal z uvedbo enega spolno nevtralnega stranišča, senat bo o predlogu razpravljal jeseni.

T.i. spolno nevtralna stranišča vsi mi uporabljamo doma in še marsikje drugje. Z njimi ni drame in nikogar ne motijo. Zakaj so torej unisex stranišča na FDV dvignila toliko prahu? Transspolne, spolno fluidne in še kakšne druge osebe naj bi se varno počutile na uniseks stranišču. A pobuda je ideološke narave, njen namen pa je, kot je bilo javno že povedano, spreminjanje tradicionalnih spolnih shem v družbi.

Pobuda je ideološke narave, njen namen pa je, kot je bilo javno že povedano, spreminjanje tradicionalnih spolnih shem v družbi.

Enaka stranišča za enakost spolov?!?

Iz psihološkega vidika je stranišče intimni prostor, kamor gremo sami in kjer je pomembno, da se počutimo varni. To je še posebej pomembno za ženske, ki naj bi jim ločena stranišča predstavljala varovalo pred moškim nadlegovanjem. Hkrati naj bi bila ločena stranišča le oblika nadzora nad ženskami in način ohranjanja tradicionalnih družbenih norm, torej binarnosti spolov, nasprotovanja "enakosti spolov", širjenju pravic transspolnih in drugače spolno usmerjenih oseb itd. A mene ti argumenti ne prepričajo.

Tudi ločena stranišča so namreč kazalnik biološke neenakosti med žensko in moškim. Ženske iz bioloških razlogov za opravljanje male potrebe potrebujemo dlje časa. Tudi če je prostor enak, bo šlo vanj manj ženskih stranišč kot moških pisoarjev in posledično potrebujemo več prostora in več stranišč. A jih navadno nimamo.

Ženske imamo tudi več razlogov za obisk straniška kot moški, vključno z menstruacijo, menopavzo, nosečnostjo, inkontinenco, oskrbo dojenčkov, majhnih otrok in starejših sorodnikov. Ženska stranišča že sedaj marsikje in marsikdaj ne odgovarjajo na potrebe žensk. Tudi na FDV so v ženskih straniščih pogosto vrste, pa to nikogar ne gane in kljub večjemu deležu študentk ne prinese povečanja števila ženskih stranišč. A spremembe se zgodijo praktično takoj, ko se pritoži par študentov, ki bojda zagovarjajo interese trans- in drugače spolno usmerjenih …

Je kdo pomislil na zadrego kateregakoli spola že pri izpiranju menstrualne skodelice v uniseks stranišču?

Če gremo korak dalje – predstavljajte si širjenje takšne pobude v garderobah fakultete za šport ali šolske telovadnice, kjer sanitarije pogosto vključujejo tudi tuš. Je kdo pomislil, da bodo »stranišča za vse« invalidnim (ki že sicer na stranišču potrebujejo dlje časa) v primeru tovrstne rešitve podaljšala čas čakanja na stranišče, ki je bilo prej rezervirano le zanje? Je kdo pomislil na zadrego kateregakoli spola že pri izpiranju menstrualne skodelice v uniseks stranišču?

Ali si za, ali pa si nestrpen

A glavni strah nasprotnikov univerzalnih stranišč je v posledicah za tiste, ki se z njimi ne strinjajo ali jim nasprotujejo, in izhaja iz dogodkov v državah, ki podlegajo pritiskom po uvedbi LGBT+ prijaznih stranišč, slaščičarn, portalov za zmenke, zaimkov, šolskih lekcij, spremembe spola itd. Najprej namreč (kot pri nas) govorimo o večji vključenosti in spoštovanju. Nato se zadeva obrne, stopnjuje, če hočete. Naenkrat so za neenakost LGBT+ skupin krive neke družbene strukture, včasih tudi le beli moški. Nasprotnikom se nato razloži, da so diskriminatorni in izvajajo sovražni govor. In na koncu so, če se ne podredijo, za to kaznovani.

Pred časom sem brala, da Združeni narodi za izvrševane ciljev trajnostnega razvoja določajo, da je treba za dekleta zagotoviti ločena šolska stranišča. V marsikateri državi v razvoju so ločena stranišča ključni dejavnik, zaradi katerega dekleta v času menstruacije še naprej obiskujejo šolo. Če te možnosti nimajo, se namreč mnoge odločijo, da bodo v tem času ostale doma.

Čudno se mi zdi, da se Slovenija kar tako postavlja nad zahteve direktiv ZN o trajnostnem razvoju in si tako prizadeva za vračanje pod raven držav v razvoju. Vendarle gre za rušenje družbenega reda ...