Diktatura socializma z "mentaliteto narko kartelov" Venezuelo v nekaj letih spravila v hudo revščino. Ljudem pomaga tudi Slovenija

Venezuela je bila nekoč ena najbogatejših držav v Latinski Ameriki, sedaj pa tam vlada izredno huda politična in gospodarska kriza, ki je to državo po razvitosti pahnila med najrevnejše. Tako se država, ki leži na enih od največjih zalog nafte na svetu, spopada z nepopisno revščino, pomanjkanjem hrane in tudi goriva. Zaradi nemogočih razmer je iz države v zadnjih letih odšlo skoraj šest milijonov ljudi.

Kljub nemogočim razmeram pa nekateri še vedno vztrajajo. Med njimi je tudi slovenska misijonarka sestra Andreja Godnič, ki skupaj s sosestrami dela na misijonu v Caracasu, glavnem mestu Venezuele. Tam imajo uršulinke že 65 let vrtec, osnovno šolo in srednjo šolo za dekleta.

Kot je v pogovornem večeru Slovenske Karitas dejala sestra Andreja, v socializmu 21. stoletja vlada populizem in divji kriminal. V državi je velik problem revščina; ljudje tudi v treh službah ne morejo zaslužiti dovolj za hrano. Mesečna plača se giblje med enim in tremi dolarji. Sestra Andreja je zato k pomoči venezuelskim otrokom na pogovornem večeru, organiziranem skupaj s slovenskim zunanjim ministrstvom pozvala tudi Slovenijo. 

Ljudje vsakodnevno bežijo iz države

Kot je v pogovoru pojasnil veleposlanik Republike Slovenije v Braziliji, mag. Gorazd Renčelj "Latinska Amerika po venezuelski krizi ne bo nikoli več enaka". Iz države je v zadnjih letih zbežalo skoraj šest milijonov ljudi, od tega največ v Kolumbijo (1,6 milijona), Ekvador (350.000) in Brazilijo (250.000). To se izraža tudi na ulicah tamkajšnjih mest, kjer lahko vidimo ogromno brezdomcev.

Veleposlanik Renčelj ob tem izpostavlja tudi, da je venezuelska kriza v tem trenutku "najbolj podfinancirana begunska kriza na svetu". Če namreč na sirskega begunca v tem trenutku pride približno 3150 ameriških dolarjev pomoči, na begunca iz Južnega Sudana 1390 ameriških dolarjev, je begunec iz Venezuele v povprečju deležen le 265 dolarjev.

Po besedah veleposlanice Zorice Bukinac iz Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč je Slovenija prek Evropske komisije v letih 2019 - 2021 Venezueli namenila 140.000 evrov, v naslednjem letu pa namerava še 30.000 evrov dodatne humanitarne pomoči.

Problematiko pa budno spremlja tudi Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki se trudi, da bi Slovenci, ki še vedno živijo v Venezueli, lahko zaživeli v znosnejših razmerah. V ta namen je v preteklosti organiziral tudi njihove selitve v Slovenijo.

https://twitter.com/MSDNCNews/status/1334739957873856514

Pričevanje slovenske misijonarke, ki pomaga Venezuelcem

Kot je v osrednjem delu predstavitve pojasnila sestra Andreja Godnič, je njeno delo v večini povezano z misijonom in šolo. Vendar pa sestre same nikakor ne morejo ignorirati razmer, v katerih so se znašli Venezuelci in tamkajšnja slovenska skupnost. Humanitarne razmere so namreč zelo slabe. Populistična politična ureditev z uradnim imenom "Socializem XXI. stoletja", je namreč državo, ki se kopa v naravnih bogastvih, pripeljala v stanje, ko kolikor toliko znosto živi le še 4 - 6 odstotkov prebivalcev. Preostalih 94 % pa jih živi v revščini oziroma 76,6 odstotka v skrajni revščini.

V državi je otežen dostop do pitne vode, elektrika je ali pa je ni, primanjkuje goriva. "Najbolj boli, da ni hrane, da ni denarja, da bi kupili hrano za otroke,” je dejala s. Andreja, ki je opozorila tudi na pomanjkanje zdravil. Ta v Venezuelo pošilja tudi podjetje Krka. “Dan za dnem gre za dejansko reševanje življenj," je dejala s Andreja. 

Pri opisu razmer je sestra Andreja zelo direktna in pravi, da jim vlada diktatura z "mentaliteto narko kartelov", kar vidi kot glavno sestavino njihove diktature. Izpostavi tudi otroke z napihnjenimi trebuhi, za katere je mislila, da jih je moč najti le v Afriki. Popolnoma absurdno pa se ji zdi tudi, da v državi s takšnimi naftnimi zalogami vlada pomanjkanje bencina.

https://twitter.com/steve_hanke/status/1299338447417675776

Ob tem v predstavitvi pokaže zgovorno karikaturo Venezuele kot popolnoma shirane živali, ki jo grizljajo podgane. Ta uboga žival stoji na obrežju ogromnega naftnega morja, vse okoli nje pa je odpad.



Karikatura po mnenju sestre Andreje najbolje pokaže sliko države, kot jo vidi sama. K temu dodaja, da ljudje poznajo tudi drugačno Venezuelo, v kateri je leta 1950 živelo zgolj 5 milijonov ljudi in v katero so se množično selili. Danes je venezuelcev 29 milijonov, vendar pa ti iz države množično bežijo, saj to ni država, v kateri bi si želeli živeti.

Možnost, da državo zapustijo, je pripadnikom slovenske skupnosti v Venezueli ponudila tudi Slovenija.

Nepravičnosti ni bilo mogoče več prenašati

Kot je med predstavitvijo povedala ena od v domovino preseljenih Slovenk, ta korak niti slučajno ni bil lahek, saj je bila Venezuela edina država, v kateri so do selitve živeli. Pri tem je bila pogosto razlog za odločitev negotova prihodnost otrok, saj v Venezueli večina otrok ne obiskuje šole in so zaradi tega obsojeni na revščino.

Ob tem so se nekateri šele v Sloveniji pravzaprav zavedli, da se da živeti tudi brez električnih mrkov in da iz pipe lahko tudi dejansko priteče voda, ki je brez vonja in barve.

Prišleki pravijo, da je včasih še huje gledati, kako so iz družbe izginile vse človeške vrednote in da človek praktično nima nobene vrednosti. Nepravičnosti pa so ob tem prišle že tako daleč, da ne le, da si jih človek ne zmore več razložiti, ampak jih preprosto ne more več prenašati.

Sestre uršulinke pa kljub takšnim razmeram še vedno vztrajajo v Caracasu ter imajo še vedno na voljo dovolj dobre kanale, da v državo preko njih lahko prihaja tudi humanitarna pomoč

Svoje darove lahko nakažete preko Slovenske Karitas:

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana

TRR: SI56 0214 0001 5556 761

Namen: Otroci Venezuela, Sklic: 00 855 (za pomoč otrokom)

Namen: Pomoč Venezueli, Sklic: 00 850  (za pomoč Slovencem)