Dežela, kjer skandiranje "ubi Janšo" niti slučajno ne bi šlo skozi

vir: zajem posnetka FB, Piščalka
Veste, kdo je “vaš” poslanec? Tisti, ki se mora potegovati za glasove na vaši ulici, v vaši vasi, vašem delu mesta? Ste ga že kdaj obiskali v njegovi pisarni in ga prosili, naj se v državnem zboru zavzame za to ali ono - z neizrečeno grožnjo, da morda na naslednjih volitvah oddate glas za koga drugega?

Upam si trditi, da nič od tega - za kar se gre "zahvaliti" našemu volilnemu sistemu. V Združenem kraljestvu, kjer je usoda vsakega poslanca odvisna izključno od volivcev v njihovi volilni enoti, pa je to del političnega vsakdana. Navada je, da imajo poslanci svoje “ambulante” (ang. surgery), kjer individualno sprejemajo svoje volivce. To je odlična priložnost za ljudi s predlogi in pritožbami, pa tudi za tiste z noži pod plaščem. Eden izmed slednjih je 15. oktobra do smrti zabodel konservativnega poslanca Davida Amessa v njegovi lastni “ambulanti”.

Kdo so naši sovražniki?


Napad so takoj obsodili vsi vidnejši britanski politiki in mediji s celotnega političnega spektra. Zdelo se je, da se znova odpira dialog o tem, ali je za varnost poslancev dovolj poskrbljeno. Napadi na poslance v Združenem kraljestvu niso povsem nova težava. Od leta 1981 je bilo med sprejemanjem volivcev napadenih že pet poslancev - od tega so trije poškodbam podlegli. Če k temu dodamo še razmah groženj, ki jih poslanci dobivajo po spletu - večinoma preko družbenih omrežij - ni čudno, da se večkrat čutijo ogrožene pri opravljanju svojega dela.



Posnetek komentarja Izidorja Benedičiča je na voljo na koncu prispevka.




Od umora laburistične poslanke Jo Cox leta 2016 policija grožnje politikom jemlje zelo resno - celo zaporne kazni za spletno nadlegovanje poslancev niso nič nenavadnega. Grožnje s smrtjo in načrtovanje napada na poslanca se obravnava po Zakonu o terorizmu, ki predvideva celo dosmrtno zaporno kazen. V “ambulantah” pa poslanci ljudi sprejemajo brez posebne zaščite, zato so prav tam najlažje tarče.
Vsakič, ko pride do novega napada, se pojavljajo pozivi k dodatnemu varovanju. Toda do strožjih varnostnih ukrepov so najbolj zadržani poslanci sami

Vsakič, ko pride do novega napada, se pojavljajo pozivi k dodatnemu varovanju. Toda do strožjih varnostnih ukrepov so najbolj zadržani poslanci sami. Notranja ministrica Priti Patel je denimo poudarila, da je “prav in primerno”, da imajo volivci dostop do svojih poslancev, in da bi pretirano omejevanje tovrstnih stikov ogrozilo delovanje demokracije. Podobno se je odzval tudi predsednik poslanske zbornice Lindsay Hoyle (sicer član opozicijskih laburistov).

Zelo zgovorne so besede Stephena Timmsa, ki je bil leta 2010 tarča podobnega napada (21-letna simpatizerka islamske države ga je dvakrat zabodla v trebuh). Ponudbo, da bi njegove obiskovalce pregledali z detektorjem kovin, je zavrnil, saj ni želel dajati vtisa, da svojim volivcem ne zaupa. Vse več poslancev priznava, da so zanje žalitve in grožnje del vsakdanjika, a kljub temu svojih stikov z njimi ne želijo omejevati. Vedno znova se namreč izkaže, da je napadalec ekstremist ene ali druge sorte - skrajni nacionalist, socialist ali islamist. Takšni so vendarle še vedno redki.

Normalizacija groženj ali normalizacija srečanja


V Sloveniji pa je videti, da grožnje in žalitve niso le v domeni ekstremistov, temveč so del normalnega političnega življenja. Če bi bile na Otoku grožnje s smrtjo predsedniku vlade nemudoma preganjane, slovenski državni medij o njih poroča povsem neprizadeto, kot da gre za spor med sosedi, ne pa napad na sam vrh izvršilne oblasti države. Nadlegovanje vladnih ministrov na zasebnem izletu v gore bi vsako britansko sodišče nemudoma sankcioniralo vsaj z visoko globo, verjetno pa tudi z večletno prepovedjo približevanja. Podobno nenavaden bi bil negativen odziv opozicije na predlagano novelo zakona o varstvu javnega reda in miru, ki predvideva globe za verbalne napade na predstavnike državnega zbora. Uvedba globe za žalitev predstavnikov ljudstva je v demokratičnih družbah smešno blag ukrep.
Če bi bile na Otoku grožnje s smrtjo predsedniku vlade nemudoma preganjane, slovenski državni medij o njih poroča povsem neprizadeto, kot da gre za spor med sosedi, ne pa napad na sam vrh izvršilne oblasti države.

Nikakor pa ne smemo spregledati, da ima Matjaž Han prav, ko opozarja: “Če želi politika umiriti razmere v državi, je pogovor boljši kot kaznovanje ljudi, ki se 'derejo' na poslance.” Morda ne bi bilo slabo, če bi se slovenski poslanci zgledovali po britanskih kolegih, in ob sobotah za nekaj ur postavili mobilno pisarno v svojo lokalno knjižnico, kulturni dom ali župnijsko dvorano. Da pri nas tega ne počenjamo že sedaj, je v osnovi kriv proporcionalni volilni sistem, v katerem glasujemo predvsem za stranke, ne pa za poslance. Takšen sistem bolj spodbuja zvestobo stranki kakor dialog z domačimi volivci. A tudi to se lahko v prihodnosti spremeni, če si bodo poslanci le vzeli čas za ljudi, jim prisluhnili in se zavedali, da imajo v prvi vrsti odgovornost do njih.

Ko bi vsakemu volivcu namenili deset minut svojega časa, bi morda spoznali, da so tudi politični nasprotniki ljudje z imenom, priimkom, obrazom in življenjem, ne le “zabiti janšisti” ali “leni komunajzerji”. In obratno: ljudje bi lažje ponotranjili, da so poslanci tudi njihovi predstavniki, ne le brezobličen glas v rokah politične stranke. Takšni resnični, osebni stiki bi lahko zelo pripomogli k razelektritvi ozračja. Lažje je groziti neznanemu “hudobnežu” kakor človeku iz mesa in krvi, s katerim si se rokoval in skupaj spil vsaj kavo iz avtomata.

Skratka


V Združenem kraljestvu tak sistem deluje. Poslanci so tudi tam deležni raznih groženj, a se obenem zavedajo, da imajo podporo policije, medijev, poslanskih kolegov in svojih volivcev. Zato lahko nevarnost prostovoljno sprejmejo in se trudijo vstopati v neposreden dialog z ljudmi.

Če želimo tovrsten nivo dialoga doseči tudi v Sloveniji, ne bodo pomagali medijski pozivi, okrogle mize in pogovorne oddaje. Tudi pobude v stilu “Povežimo Slovenijo” ne bodo dovolj. Potrebno si bo zreti iz oči v oči in v sogovorniku prepoznati sočloveka - in od predstavnikov ljudstva smemo pričakovati, da nam bodo pri tem za zgled.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
20
6. festival langaša
12:00 - 23:59
JUL
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59
JUL
21
Jakobov sejem
08:00 - 14:00