Dejan Židan - preveč socialista in preveč demokrata

Dejan Židan kot predsednik Socialnih demokratov vedno znova preseneti. Tako negativno kot pozitivno. V funkciji predsednika Državnega zbora ima svoje svetle in manj svetle trenutke. Vendar pa se mu dogaja zanimivo podobna zgodba, kot se je pred njim dogajala trenutnemu predsedniku Borutu Pahorju, ko je vodil Socialne demokrate in tudi sedaj, ko je predsednik Republike Slovenije.

Zadnji javni napad z lastnih vrst je doživel zaradi besed, ki jih je izrekel na XVIII. vseslovenskem srečanju v Državnem zboru. Morda z nerodno dikcijo, vendar z jasnim stališčem je opozoril na to, da narod ogrožata globalizacija in internacionalizacija. To je popolnoma res. Standard znanja slovenskega jezika pada, tako v šolah, kot v javni rabi. Slovenci sami se odrekamo svoji kulturi in identiteti. Več bi seveda lahko storila tudi država, šolstvo vendar veliko je odvisno od vsakega posameznika, vsake družinske vzgoje.

Tole izreče predsednik @strankaSD in preživi? https://t.co/5S6iw1xyOR

— Uros Jausevec (@UrosJausevec) July 4, 2019

Židan je zavzel stališče državnika. Podobno, kot je presenetil pred časom, ko je na proslavi v Dražgošah priznal zgrešeno taktiko partizanskega boja čeprav je njegov vpliv še vedno "klasično" mitiziral. Takrat je dejal: “Tako so Dražgoše za nas večino simbol pogumnega slovenskega človeka, ki je preživel in živi, čeprav je že od samih začetkov ujet v viharje svetovne zgodovine. Ali da so simbol trpljenja in žrtev. Za nekatere druge pa so posebno tragičen simbol partizanske taktike nesmiselnih žrtev.”

Zanimiva je ta kontradikcija v njem samem oziroma njega samega kot osebnosti. Govoriti o mitih partizanstva in komunistične revolucije, ki je bila uperjena predvsem proti srednjemu in višjemu razredu v družbi, obenem pa v intervjuju za Mladino(!) izreči naslednje besede: "V Sloveniji imamo drugačnega, kadarkoli posežemo v kakšno področje, razmišljamo progresivno, pomagamo samo tistim, ki jim je najtežje, socialno ogroženim. S tem v slabši položaj postavljamo srednji razred, ki ni deležen pomoči... SD želi seveda pomagati tistim, ki jim je najtežje, a priznavamo tudi dejstvo, da je v družbi pomemben srednji razred. Pomagali bi mu recimo z davčnim prestrukturiranjem."

Polarizacija politike je očitna in dogaja se na obeh polih, kar prinaša negotove čase za generacije, ki prihajajo. Škoda Dejana Židana, če ga bo ta polarizacija odnesla.

Ali pa dejati naslednje: "Večjo razslojenost družbe, razmah zasebnega zdravstva in zasebnega šolstva, ki bi morali biti v socialni državi, tako Slovenijo opredeli ustava, pod enakimi pogoji dostopni vsem." Obenem pa podpirati ministra Pikala, ki staršem in otrokom odvzema ustavno pravico do dostopa do šolstva pod enakimi pogoji za vse.

Seveda je potrebno gledati na g. Židana kot komplet in kot predsednika stranke, ki načrtno obuja totalitarno tradicijo ter želi še vedno živeti v prikrojeni preteklosti z dogodki z rdečimi zvezdami. Zato je jasno, da je daleč od tega, da bi vodil stranko socialne demokracije 21. stoletja. To ga seveda dela nesprejemljivega za politiko desno od sredine.

Vendar obenem izgleda, kot da se mu malo po malo odreka tudi mlajše in vedno bolj ekstremno krilo lastnega političnega pola. Biti socialni demokrat namreč ne pomeni biti socialist ali demokratični socialist. Polarizacija politike je očitna in dogaja se na obeh polih, kar prinaša negotove čase za generacije, ki prihajajo. Škoda Dejana Židana, če ga bo ta polarizacija odnesla.

Na koncu dneva ostaja dejstvo, da so redki politiki, ki preživijo boj proti toku. Tako g. Židan ostaja preveč socialist in hkrati preveč demokrat. Vsaj dokler nam ne dokaže nasprotnega. V eno ali drugo stran.