Dejan Steinbuch, Portal PLUS: Zločin brez kazni, 1. del ali dobri človek v jami hudega imena
V branje priporočamo temeljit komentar Dejana Steinbucha na Portalu PLUS, ki je ob ogledu filma Rudar in branju knjižnega izvirnika Nihče začutil dolžnost, da zopet spregovori o Hudi jami in povojnih pobojih.
Avtor piše predvsem o (ne)odnosu do povojnih zločinskih dejanj v imenu revolucije ter kako tako nerazrešena preteklost preganja narod iz roda v rod.
Dejstvo namreč je, da so zločinci vedno skušali prikriti sledi svojih kriminalnih dejanj in da njihovo odkrivanje nikoli ni lahko. Sploh je problematično, če je po dolgih desetletjih prikrivanja in ustrahovanja družba paralizirana pred soočenjem z resnico.
V Sloveniji zaradi političnih intrig in nedoraslosti še vedno nismo zmogli pokopati vseh žrtev revolucionarnega nasilja, zato se ta travma še vedno nerazrešena prenaša na naslednje generacije.
Ta negativen začaran krog lahko preseka le resnica. Tudi zato je pomembno ustvarjanje filmov, knjig in drugega gradiva kot je Rudar, ki bi bil po Steinbuchovem mnenju denimo še pred desetletjem nesprejemljiv.
Avtor nato odlično razloži nemški primer. Tudi nacisti so razmeroma uspešno skušali prikriti sledi svojih zločinov in če ne bi Nemci vztrajno brskali po svoji preteklosti ter šli skozi sistematičen proces denacifikacije, bi se verjetno danes našla stranka, ki bi skušala relativizirati te zločine ali zanikati holokavst...
Več na Portal PLUS.
Avtor piše predvsem o (ne)odnosu do povojnih zločinskih dejanj v imenu revolucije ter kako tako nerazrešena preteklost preganja narod iz roda v rod.
Dejstvo namreč je, da so zločinci vedno skušali prikriti sledi svojih kriminalnih dejanj in da njihovo odkrivanje nikoli ni lahko. Sploh je problematično, če je po dolgih desetletjih prikrivanja in ustrahovanja družba paralizirana pred soočenjem z resnico.
V Sloveniji zaradi političnih intrig in nedoraslosti še vedno nismo zmogli pokopati vseh žrtev revolucionarnega nasilja, zato se ta travma še vedno nerazrešena prenaša na naslednje generacije.
Ta negativen začaran krog lahko preseka le resnica. Tudi zato je pomembno ustvarjanje filmov, knjig in drugega gradiva kot je Rudar, ki bi bil po Steinbuchovem mnenju denimo še pred desetletjem nesprejemljiv.
Avtor nato odlično razloži nemški primer. Tudi nacisti so razmeroma uspešno skušali prikriti sledi svojih zločinov in če ne bi Nemci vztrajno brskali po svoji preteklosti ter šli skozi sistematičen proces denacifikacije, bi se verjetno danes našla stranka, ki bi skušala relativizirati te zločine ali zanikati holokavst...
Več na Portal PLUS.
Zadnje objave
Kampanja
10. 10. 2026 ob 6:00
Med političnimi parolami in dejstvi: kaj v resnici spreminjajo štirje referendumi
9. 10. 2026 ob 21:08
Dan, ki bo veliko povedal o vseh nas
9. 10. 2026 ob 19:14
Parlament EU sprejel resolucijo proti vplivu Muslimanske bratovščine
9. 10. 2026 ob 18:52
Z materjo na govorilne ure prihaja otrok, da ji prevaja iz slovenščine
9. 10. 2026 ob 16:25
Ekskluzivno za naročnike
Kampanja
10. 10. 2026 ob 6:00
Jelka Godec: Referendumi in volitve so najvišja oblika demokracije
9. 10. 2026 ob 11:59
Prihajajoči dogodki
OCT
10
Pohod za življenje v Ljubljani
09:30 - 16:00
OCT
11
Filmski večer: Naša kri
16:00 - 18:00
OCT
12
OCT
13
Predavanje: Terminološki slovar avtomatike in robotike
18:00 - 21:00
OCT
13
1 komentar
Kraševka
Primer Levstika sem poznala že iz mojih mladostnih let. Namreč poznam družino njegove prve žene iz Trsta. Od prve žene se je ločil, ker je njegovo preganjanje iz matične Slovenije bilo veliko breme za vso družino in jo pripeljalo do razpada. Spomnim se, kako so se pri njem v Gorici, kjer je imel hotel, shajali tudi naši mladi "raziskovalci" v 8o-tih letih. Med temi sta bila tudi dva mladeniča - Janša in Bavčar. Domov grede sta se ta dva mladeniča ustavila tudi v hotelu Triglav v Sežani in nam razlagali "drugo stran medalje", ki so jo naši mediji zamolčali glede Levstika.
Sicer pa je bil Levstik vsako leto tudi gost DRAGE na Opčinah. Spomnim se kako je razlagal, da je on streljal v partizane le v samoobrambi, ker so ga ti hoteli ubiti. Mislim, da so ga po več desetletjih oprostila tudi Slovenska sodišča, v naši samostojni Sloveniji. Toda to preganjanje, ki je trajalo desetletja ga je počasi ubijalo, kot tudi njegovo družino. On pri nas ni bil zaprt, so pa zapor videli od znotraj tako Bavčar kot Janša, ki sta takrat, še pod Titovo Jugoslavijo objavljala in opravičevala Levstikova dejanja. Tako se klopčič dogodkov iz zgodovine navija - odvija in zapleta še dan današnji.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.