Daniel Fazlić, Siol.net: Švedska območja "no go" – getoizacija mesta Malmö
Embed from Getty Images
"Kriminalna dejanja na Švedskem so zadnjih 50 let v porastu," piše Daniel Fazlić za Siol.net v prispevku o no-go območjih v tretjem največjem švedskem mestu Malmö.
Malmö, nekoč industrijsko mesto, se je težko prilagodilo postindustrijski dobi in krizi ladjedelništva na Švedskem. Piko na i je pripisati tudi mostu, ki mesto povezuje z Dansko. Strateška pozicija mesta je bil zato dodaten razlog za priseljevanje migrantov.
V mestu so se postopoma pojavili številni predeli, v katerih so migranti v veliki večini zaradi cenejših stanovanj in kulturne bližine in v katerih se poroča o največ kriminalnih dejanjih.
Izkušnjo je Fazlić opisal tudi v reportaži, v kateri piše o mejni kontroli, ki jo na meji s Švedsko izvajajo od leta 2015 in ki vsaj enkrat dnevno prestrežejo družino ali posameznike, ki želijo brez dokumentov vstopiti na Švedsko. V reportaži opaža tudi velike razlike med soseskami domačinov in soseskami, ki so pretežno poseljene s tujci. V vseh soseskah pa Fazlič opaža eno podobnost: skoraj vsi delavci in uslužbenci v nakupovalnih središčih ter na nižjih plačanih delovnih mestih so migranti.
"Kriminalna dejanja na Švedskem so zadnjih 50 let v porastu," piše Daniel Fazlić za Siol.net v prispevku o no-go območjih v tretjem največjem švedskem mestu Malmö.
Malmö, nekoč industrijsko mesto, se je težko prilagodilo postindustrijski dobi in krizi ladjedelništva na Švedskem. Piko na i je pripisati tudi mostu, ki mesto povezuje z Dansko. Strateška pozicija mesta je bil zato dodaten razlog za priseljevanje migrantov.
V mestu so se postopoma pojavili številni predeli, v katerih so migranti v veliki večini zaradi cenejših stanovanj in kulturne bližine in v katerih se poroča o največ kriminalnih dejanjih.
Izkušnjo je Fazlić opisal tudi v reportaži, v kateri piše o mejni kontroli, ki jo na meji s Švedsko izvajajo od leta 2015 in ki vsaj enkrat dnevno prestrežejo družino ali posameznike, ki želijo brez dokumentov vstopiti na Švedsko. V reportaži opaža tudi velike razlike med soseskami domačinov in soseskami, ki so pretežno poseljene s tujci. V vseh soseskah pa Fazlič opaža eno podobnost: skoraj vsi delavci in uslužbenci v nakupovalnih središčih ter na nižjih plačanih delovnih mestih so migranti.
Zadnje objave
Kako smo zidali hiše (9/10): Razlika med staroselci in novoselci je očitna
13. 9. 2026 ob 19:00
Ko otrok želi spremeniti spol (2. del): Nepopravljive posledice
13. 9. 2026 ob 16:30
Golob sestavil vlado v senci; toda ostal je sam
13. 9. 2026 ob 15:48
Resni.ca potegnila zavoro pri Mijiču
13. 9. 2026 ob 15:40
Jelko Kacin: Gospa predsednica se obnaša kot božanstvo
13. 9. 2026 ob 14:30
»Islam se mora prilagoditi Švedski«: pred volitvami zaostren odnos do integracije
13. 9. 2026 ob 13:09
Ivankine in Žanove sledi (10/10): Prav luštna je moja
13. 9. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Kako smo zidali hiše (9/10): Razlika med staroselci in novoselci je očitna
13. 9. 2026 ob 19:00
Ko otrok želi spremeniti spol (2. del): Nepopravljive posledice
13. 9. 2026 ob 16:30
Ivankine in Žanove sledi (10/10): Prav luštna je moja
13. 9. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
SEP
15
Diskusija Katedrale svobode
16:00 - 18:00
SEP
18
Uprizoritev srednjeveškega misterija: Slehernik
20:00 - 21:30
SEP
19
Premiera: Kjer je vzklilo znanje (2026)
18:00 - 20:00
SEP
27
OCT
10
Pohod za življenje v Ljubljani
09:30 - 16:00
Video objave
[Video] BRIF #2: Uporabnih stvari se v šoli nismo učili (12. 9. 2026)
12. 9. 2026 ob 9:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.