Dan naplavil dve novi rezervi za Janševo koalicijo ter dokaz, da radikalni del levice zapušča smisel za humor

Uredništvo
Vir: zajem slike, Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
V tem tednu se s krajšimi komentarji v javnosti vsak dan oglasi predstavnik druge stranke teh, ki se resno pogovarjajo o koaliciji. 

V torek je bila to Aleksandra Pivec (DeSUS), včeraj Igor Zorčič (SMC), danes pa je situacijo novinarjem na kratko povzel Janez Janša (SDS). 

Pri tem se je mimogrede pošalil na račun časopisa Dnevnik, zaradi česar so v tem časniku in v radikalnejšem delu leve politike zagnali vik in krik.

Dan pa je naplavil še potencialna dva glasova za morebitno desnosredinsko koalicijo, tokrat iz vrst Stranke Alenke Bratušek. Podpori novi vladi naj bi bila naklonjena Franc Kramar in Marko Bandelli.

Slednji je podal izjavo, ki jo v komentarju uredništva označujemo za najboljši opis trenutnega stanja v slovenski politiki: "Res je, da si vsi želijo novih volitev, a še bolj res je, si jih nihče ne želi."   

Janez Janša je danes novinarjem v državnem zboru potrdil, da pogovori potekajo o vsebini in finančnih učinkih morebitnega prihodnjega sodelovanja ter da vse poteka tako, kot je običajno ob sestavljanju koalicije.

Po njegovih besedah je ta krog ni nujno najbolj turbulenten, a "tisti, ki dejansko odloči, ali je večinsko koalicijo možno sestaviti."

“Dokaz neke zrelosti je to, da vse stranke, ki sodelujemo v tem pogovoru, nekatere ključne prioritete ali težave, ki so trenutno v Sloveniji, vidimo zelo podobno," je dejal predsednik največje parlamentarne stranke.

Razkril je, da so so se predsedniki vseh strank, ki sodelujejo na pogovorih, do sedaj dobili trikrat, vmes pa je bilo veliko dela strokovnih timov na vseh straneh.

Kar se vsebine tiče, je dejal Janša, je po njegovem mogoče sestaviti večinsko koalicijo, ki bo normalno reševala tekoče probleme. Vendar pa so vse stranke razen SDS-a v neki notranji dinamiki, v katero se oni ne vmešavajo. "Tudi to terja svoj čas. Če se bo vse na koncu zložilo, potem koalicijo lahko sestavimo, sicer pa ne."

Janša je še enkrat dal vedeti, da Mateju Toninu ne bo dopustil zasesti mesta predsednika državnega zbora. Dejal je, da minister ne more biti vsak in da poleg tega, da je strokovnjak in se spozna na določene stvari, mora imeti tudi neko politično držo. Med 90 poslanci pa je po njegovo vsaj 80 takšnih, ki zmorejo opravljati funkcijo predsednika državnega zbora.

Glede vprašanja, ali obstaja možnost, da bi vodenje vlade prevzel kdo drug, pa je Janša odgovoril, da je pripravljen podpreti vsakogar, ki je na volitvah dobil več glasov od njega.

Bo nekaj poslancev SAB podprlo 3. Janševo vlado?


Politično preštevanje pa je danes na površje naplavilo še dva potencialna glasova v prid Janševi vladi. Kot je po seji vlade povedala Alenka Bratušek, sta jo poslanca Marko Bandelli in Franc Kramar seznanila, da ju je poklical prvak SMC Zdravko Počivalšek z vprašanjem, ali bi SAB morda vstopila v koalicijo. Poslanca nista bila nagovorjena k prestopu, kar je javno sporočil tudi Marko Bandelli.



Je pa Bandelli za STA potrdil, da je s Počivalškom govoril o možnosti sodelovanja s koalicijo, če pa do te ne bo prišlo, pa o drugih možnostih sodelovanja. Sam sicer meni, da bi se SAB glede na volilno bazo težko vključila v Janševo koalicijo. Na vprašanje, ali bi kot poslanec glasoval proti tej vladi, je dejal: "Ne vem, ali bi glasoval proti. Verjetno bi glasoval za to, da nastane." Po Bandellijevih besedah je namreč res, "da si vsi želijo novih volitev, a še bolj res je, si jih nihče ne želi." 

Janša bo urejal uredniško politiko Dnevnika


So pa danes vik in krik zagnali nekateri politiki in novinarji z radikalnejšega dela leve politike potem, ko se je Janša pošalil na račun časopisa Dnevnik.

Novinarka Dnevnika Meta Roglič ga je vprašala, o čem bodo na sobotnem srečanju odločali organi stranke SDS. Ta ji je odgovoril, da o vsem, kar bo potrebno. Na dodatno vprašanje kaj imajo na dnevnem redu pa ji je Janša odvrnil: "Uredniško politiko Dnevnika".

"Že zdaj," se je odzvala Rogličeva.

"Če se vi vmešavate v našo stranko, se bomo tudi mi v vašo uredniško politiko, saj smo v svobodni državi," pa ji je odvrnil morebitni bodoči mandatar.



Časnik Dnevnik, nekateri novinarji in celo politiki so v Janševi šali prepoznali grožnjo novinarski svobodi.

V Dnevniku so Janšev odgovor vzeli smrtno resno:



Oglasili so se tudi v stranki Levica. Matej T. Vatovec je tako dejal, da današnja izjava Janeza Janše glede vmešavanja v delo medijskih hiš kaže na to, da še preden je prišel na oblast, napoveduje, da bo ponovil prakse, ki smo jih pri njemu že poznali. »Vmešavanje v uredniško politiko je seveda popolno nedopustno in v samem temelju v nasprotju z osnovnim načelom demokracije,« je dodal.

Z zgroženim tvitom pa se je iz Bruslja oglasila tudi evropska poslanka Socialnih demokratov, Tanja Fajon:


Na ta račun pa se je pošalil nekdanji urednik več slovenskih medijskih portalov, Uroš Urbanija:



Malo pred devetnajsto pa se je na reakcijo Dnevnika odzval tudi sam Janša:





KOMENTAR: Uredništvo
Nekatere prevzemajo občutki olajšanja, druge občutki panike
Bolj kot se zlaga sestavljanka nove koalicije dveh desnosredinskih in dveh levosredinskih strank, bolj se polarizirajo čustva nekaterih iz notranjih in drugih iz zunanjih političnih krogov. Politično situacijo zadnjih tednov je z enim stavkom najbolje do zdaj zadel poslanec SAB Marko Bandelli, ko je dejal: "Res je, da si vsi želijo novih volitev, a še bolj res je, si jih nihče ne želi."   Dejstvo namreč je, da nekateri poslanci na levem političnem polu morajo dajati javni vtis, da zanje sestava nove koalicije ni sprejemljiva ter da so za predčasne volitve. A hkrati po tihem vsi upajo, da se jim poslanski mandati ne bodo skrajšali za več kot polovico ter da bodo tako ali drugače nadaljevali; bodisi v koaliciji bodisi v opoziciji. Za zagotovitev tega imajo tudi prikladno orodje: zagotovljeno tajno glasovanje za novega predsednika vlade. Drugače je seveda z nekaterimi predsedniki strank, ministri, državnimi sekretarji in drugimi strankarskimi kadri, ki v parlament niso bili izvoljeni (denimo Alenka Bratušek, pa serija ministrov in sekretarjev Socialnih demokratov, državni zbor bi zapustil tudi nadomestni poslanec Jani Möderndorfer itd.). Še bolj pa se morebitne 3. Janševe vlade bojijo interesni lobiji, priklenjeni na (para)državne seske. V ta krog lahko štejemo tudi nekatere medije, oziroma novinarje, ki se zavedajo, da bi drugačen političen veter njihove novinarske izdelke izpostavil principom svobodnega trga; na tem pa v naraščajoči in za vedno večji del bralstva očitno kredibilnejši medijski konkurenci očitno še sami ne verjamejo, da lahko preživijo. V veliki negotovosti se nahajata ravno časopisa Dnevnik in Večer, saj poznavalci pravijo, da je združevanje padlo v vodo, naklade pa še vedno drsijo pod kritične nivoje vzdržnosti. Mnogi novinarji bežijo v lastne spletne medijske projekte, katerih finančna računica pa se močno nanaša na državni denar, ki bi jim ga zagotovil prenovljeni Zakon o medijih ter seveda zavezniki v podjetnih v državni lasti. Z novo vlado seveda ta matematika pade. Zato je treba vedeti, da agresivna kampanja proti sestavi nove koalicije ni zgolj plod ideoloških, temveč tudi (predvsem) povsem eksistencialnih skrbi. S tega vidika lahko razumemo, zakaj pri nekaterih smisel za humor vse bolj izpodriva panika.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Enotnost politikov po ujmi koristi vsem, ni pa potrebe, da bi trajala predolgo
  • 24. 08. 2023
Čakajoč slovenskega Trumpa
  • 18. 05. 2023
S srečanja konservativcev na Madžarskem: Naše ideje bodo rešile zahodno družbo, ki je v resnih težavah
  • 08. 05. 2023