Dan državnosti v Arboretumu – škof Jamnik: »Ne moremo in ne smemo biti tiho«

Pridiga pomožnega škofa dr. Antona Jamnika

Spoštovani gospod direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak, dragi vsi sodelavci Radia Ognjišče, dragi duhovniki, dragi bratje in sestre!

Zopet smo zbrani na tradicionalnem srečanju ob dnevu državnosti, kjer se dobremu Bogu zahvaljujemo za našo drago državo Slovenijo, hkrati pa prosimo za Božji blagoslov in Marijino varstvo za vse državljane znotraj matične domovine, zamejstva in po svetu.

V »gluhih časih« pasivnosti in manipulacij smo še toliko bolj poklicani k odgovornosti in razumnosti, oziroma modrosti

Diagnoza časa, v katerem živimo:

• »Je kdo med vami moder in razumen? Naj z lepim življenjem pokaže svoja dela v krotkosti in modrosti.« (13)
• »Če pa imate grenko zavist in prepirljivost v svojem srcu, se ne ponašajte in ne lažite proti resnici.« (14)
• »Ta modrost ni taka, da prihaja od zgoraj, ampak je posvetna, čutna, od hudega duha.« (15)
• »Kjer sta namreč zavist in prepirljivost, tam je neurejenost in vsakršna hudobija.« (16)

Zdi se, kot da bi apostol Jakob pisal prav za naše razmere, kot da bi bilo »Jakobovo pismo Sloveniji«, še posebej vsem na odgovornih položajih. V ljubljanskem U Hotelu je bila v torek, 10. junija 2025, predstavitev zbornika »Soglasje za zgodovinski trenutek«, sodeluje 74 »pozornih in dobronamernih« avtorjev različnih vrednostnih predznakov.

Kot je poudaril dr. Žiga Turk, je zbornik tehtno delo, ki ni manifest enega posameznika, marveč prispevek pestre skupnosti, ki verjame v moč argumenta:

• Nedokončana tranzicija in breme preteklosti
• Šibka vladavina prava in sistemska korupcija
• Kriza vrednot in družbena polarizacija
• Gospodarska neučinkovitost in potreba po reformah
• Demografska zima in izzivi socialne države
• Nekateri, ki ne znajo povedati nič, imajo zmerom prav
• Demokracija je več kot algoritemska arena všečkov in všečnosti

Kako naprej? Kako naprej, kako udejanjiti predlagane rešitve? Nekdanji večkratni minister odgovarja, da se to v demokraciji dela na volitvah. Slovenija potrebuje resne volitve, ne volitev všečnosti ali nadomestitve iztrošenih obrazov z novimi, brezmadežnimi avatarji iste stare politike; potrebuje volitve, ki bodo odločile o smeri, v katero želimo kot narod in kot država. Kajti demokracije ni brez odgovornosti.

Kaj lahko naredimo kristjani v prav tem času in prostoru:

• »Modrost pa, ki je od zgoraj, je najprej čista, potem miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, nepristranska, brez hinavščine.« (17)
• »Sad pravičnosti pa se v miru seje tistim, ki delajo za mir.« (18)

Izviri evangelija nas tudi danes in v prihodnje vabijo, da gojimo kulturo dialoga, da se zavzemamo za spoštovanje življenja, za njegovo dostojanstvo, da ohranjamo sočutje za tiste, ki so v najtežjem položaju, ter se zavzemamo za vrednote pluralne družbe, kjer se spoštuje temeljna načela pravne države in dejavnost civilne družbe. Za našo prihodnost je odločilnega pomena, da ohranjamo kulturo življenja, ohranjamo močno vero in se veselimo različnosti darov in pogledov. Ne bojmo se pluralnosti, ne bojmo se različnih pogledov, vizij, mnenj.

Toda ne moremo in ne smemo biti tiho, ko gre za spoštovanje življenja od rojstva do naravne smrti, spoštovanje družine, saj otrok potrebuje očeta in mamo, ali pa zasebne vrtce, tudi katoliške, ko se pri spremembi zakonodaje ne prisluhne nobenim argumentom, oziroma se hoče jemati že pridobljene pravice …

Bodimo vredni zgodovinskih časov kot ljudje, kot kristjani, kot Slovenci, v odprtosti in dobrohotnosti do vsakega človeka (maša za domovino pred 33 leti)

Preden je nadškof dr. Alojzij Šuštar odšel na praznovanje slovesne razglasitve samostojne Slovenije, torej 26. junija 1991, je v ljubljanski stolnici ob somaševanju mnogih duhovnikov daroval sveto mašo za domovino.

»Prva naša misel je iskrena hvala Bogu in Božji Materi Mariji, našim zavetnikom, tistim, ki so nam prinesli evangelij in skrbeli, da je vera ostala živa. Naša zahvala velja tudi ljudem: staršem, vzgojiteljem, duhovnikom, vsem v javnem življenju, zahvala tudi tistim, ki danes delajo na vseh področjih. Za samostojno državo so potrebni pravni akti, kot so bili sinoči sprejeti v parlamentu. To človeško delo iz človeške modrosti in naravnega prava je potrebno. A temelj vsega tega za nas kristjane ostaja Božja beseda in Božja resnica. Zavedamo se odgovornosti in nalog težke poti, ki je pred nami. A večje je naše zaupanje v Božjo moč; ker je bil Bog doslej z nami na življenjski poti, bo ostal z nami tudi vnaprej.«

Potem pa v homiliji nadškof Šuštar v zavedanju pomena razglasitve samostojne države Slovenije vidi korak naprej in se s svojim mednarodnim ugledom in mnogimi povezavami in informacijami, ki jih ima iz evropskega in širšega prostora, zelo jasno zaveda, kaj bo ključno v naslednjih korakih:

»A odločilna so dejanja, ne besede. Pri tem pa ne smemo zahtevati dejanj samo od drugih, ampak moramo s tem začeti pri sebi in zastaviti vse svoje moči. Združimo dve prvini: na eni strani tako zaupanje v Boga, kakor da bi bilo vse samo od njega odvisno, in na drugi strani tako pošteno, resno in vztrajno delo, kakor bi bilo vse odvisno od nas. Bodimo vredni zgodovinskih časov kot ljudje, kot kristjani, kot Slovenci, v odprtosti in dobrohotnosti do vsakega človeka.« (NŠAL 336, Š. 84. Maša za domovino na dan razglasitve samostojne Slovenije, 26. 6. 1991)

Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!

O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje – puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!« … Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!« (Ivan Cankar, Kurent).