Cesar je gol. In ne, »nismo fejk«

Rousseaujeva temeljna ideja je, da je v državi suvereno ljudstvo, ne oblast. Ideja demokracije namreč ni v tem, da ljudstvo vedno izbere najboljše, ima pa pravico izbirati. Filozof Jon Stuart Mill je to misel o demokraciji nadgradil kot proces učenja, skozi katerega človeštvo napreduje in ima pravico delati napake. Če ljudem odvzameš možnost, da izberejo slabo, jim namreč odvzameš tudi možnost, da se iz tega nekaj naučijo. 

Zdi se, da se slovenski narod na svojih napakah še kar uči. Takšna je tudi zgodba o zadnjih štirih postpandemskih letih pod vlado Roberta Goloba. Svoboda je spomladi 2022 prepričljivo zmagala na volitvah. Da je dobila mandat volivcev za vse, kar počne, je Robert Golob svoja dejanja opravičeval dolga štiri leta. Z napačnimi predpostavkami, da bo zaupanje vanj trajalo večno ali pa vsaj tako dolgo, kolikor si bo sam želel vladati, in da njegovemu največjemu političnemu nasprotniku Janezu Janši ljudstvo nikoli ne bo oprostilo dveh let in pol omejevanja v času kovida. 

Če sledimo ideji, da ima ljudstvo vedno prav, moramo pristati tudi na to, da se ne odloča vedno sebi v prid, temveč na podlagi čustev. Antijanševski naboj je bil leta 2022 tako močan, da so nanj skočili številni, ki jim pod desnosredinsko vlado ni bilo nič hudega. Psihologija množic deluje drugače. Petkovi kolesarki protesti, izdatno medijsko in politično podprti. Posameznik ni razmišljal sam, temveč kot del kolektivne zavesti. Množica ustvarja občutek, da je neko stališče samoumevno, še preden ga posameznik sploh dobro premisli. Je res kdo dobro premislil, zakaj je Robert Golob, ki je poldrugo desetletje preždel na čelu največjega državnega trgovca z električno energijo, ki se je obnašal kot mali užaljen otrok, ker mu niso podaljšali mandata na čelu podjetja Gen-I, in je en del volilnega telesa označil kar za fašiste, racionalen in sposoben menedžer? Je povprečen volivec res premislil, kaj pomeni na najodgovornejše mesto v državi postaviti človeka, ki vehementno napove višanje davkov, ker bi mu sicer ostalo preveč denarja, ki bi ga zapravil za neumnosti? 

Golobova vlada se je od prvega dne obnašala, kot da nikdar več ne želi sestopiti z oblasti. Sledile so čistke drugače mislečih, nastavljali so osebne prijatelje. Ukinili so davčno reformo prejšnje vlade, s katero bi povprečnemu državljanu v žepu na leto ostalo 700 evrov več, skoraj 2.800 evrov v štirih letih. Ukinili so celo pravico do dostojnega spomina na žrtve nekega drugega nedemokratičnega sistema. Od vsebine pa smo videli bore malo. Goloba in vse njegove spodrsljaje smo še dolgo trpeli. Niccolò Machiavelli je nekoč slavno izjavil, da ljudje prej pozabijo smrt svojega očeta kot pa izgubo svojega premoženja. Ko oblast začne neposredno posegati v materialno varnost, se toleranca hitro zlomi. Dohitevanje in prehitevanje držav, ki so nam nekoč gledale v hrbet, sta nas očitno streznila. Občutek, da nam le še malo ostane v žepu, saj se vse okrog nas draži. Nekaj je šlo torej narobe. Kdo bo prvi na glas povedal, da je cesar gol? 

Dogajanje zadnjih dni na družbenih omrežjih daje slutiti, da vladajoča Svoboda vojno, ki jo je s populističnimi objavami sama začela, nenadoma izgublja – proti spletnim vplivnežem in vojski njihovih sledilcev. Ceneni populizem je želel Golob nadgraditi z anketo, ali se ljudje v državi počutijo svobodne, pri čemer se je grdo opekel, saj je spletni vplivnež Aleksandar Repić, »Nepridiprav« z neslavno preteklostjo, a s kar 100.000 mladimi sledilci, le-te preusmeril na anketo, da so v več kot 90 odstotkih izglasovali, da se ne. Motiv za aktivacijo politično nemotiviranega vplivneža pa zelo človeški: na božični večer je Golobova vlada čakajočim pacientom na ortopedske posege namenila dodatne mesece čakanja na operacijski poseg, ko je z uredbo omejila število posegov pri koncesionarjih, zato so v dneh pred prazniki bolniki prejeli zamik terminov že načrtovanih posegov. Tudi znanec omenjenega vplivneža. Kritika premierja in njegove vlade je za seboj nenadoma potegnila množico. 

Robert Golob v svoji spletni anketi ni pričakoval takšnega pogroma. Padel je še premierjeva zadnja obljuba iz leta 2022. Izbrisal je anketo in ljudem odvzel tisto nekaj malega, kar jim je pod to vlado še ostalo: svobodo govora. Šef stranke, ki je svobodo zapisala v svoje ime. Še potrebujete dokaz, da je svoboda oksimoron desetletja? Komentarje besnih mladih ljudi so administratorji Svobode ves vikend panično brisali in preusmerjali pozornost na kibernetski napad. Iz Svobode so ljudem lansirali sporočilo, da so se jih lotili »fejk« profili, mladi pa so jim s svojimi komentarji dokazovali ravno obratno. »Nepridiprava« Repića je policija v torek na Brniku aretirala zaradi bojda nepovezanih obtožb. A Robertu Golobu se je narod vseeno zgodil. Jeze in opozoril, da oni niso »fejk«, se ne da več ustaviti. Kje mu to lahko dokažejo bolj trdno, kot 22. marca? 

(D240, 3)