Čeprav je Slovencem osamosvojitev najpomembnejši dogodek, koalicija vztraja pri ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve. Ministrico čaka interpelacija
Zaradi napovedane ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve in njegove združitve z Muzejem novejše zgodovine Slovenije v nov javni zavod je v Državnem zboru na zahtevo SDS potekala nujna seja odbora za kulturo, na kateri smo lahko slišali argumente za in proti ukinitvi muzeja osamosvojitve kot samostojne institucije.
Pred sejo so tiskovno konferenco na to temo skupaj s predsednikom Združenja za vrednoten slovenske osamosvojitve, Lojzetom Peterletom, pripravili tudi v Novi Sloveniji.
Če se je še pred sejo zdelo, da gre za poskus radikalne stranke Levica, da bi slovensko osamosvojitev kar se da omalovaževali, se je med samo sejo pokazalo, da je proti-osamosvojitvena drža lastna celotni koaliciji, nekateri poslanci drugih koalicijskih strank pa so bili v zaničevanju osamosvojitve celo radikalnejši od ministrice Aste Vrečko, ki zagotavlja, da bodo muzejske zbirke bolje zaživele v združenem muzeju.
Takšno vrednostno stališče koalicijskih politikov pa je v nasprotju z večinsko vrednotno opredelitvijo slovenskega naroda. V reprezentativni anketi ob 30. obletnici osamosvojitve je namreč osamosvojitev Slovenije na prvo mesto prelomnih dogodkov postavilo 59 % Slovencev.
V SDS, ki je sejo sklicala, so prepričani, da gre pri ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve za podcenjujoč odnos do ključnega obdobja slovenske osamosvojitve. A že glede tega med poslanci ni bilo čutiti enotnega mnenja, saj smo lahko iz koalicijskih vrst slišali tudi, da je Slovenija nastala že leta 1945, na kar je kar nekoliko v zraku izviselo vprašanje, kako to, da se je potemtakem leta 1991 morala osamosvojiti in demokratizirati.
Muzej, ki je nastal v času prejšnje vlade, naj bi bil osrednji muzej, ki bi ohranjal kolektivni spomin na te dogodke za sedanjost in prihodnost ter ponudil priložnost za razstavo tudi množico predmetov, ki so trenutno v depojih drugih muzejev. Predlagatelji seje, ki izpostavljajo, da je Slovenija svetovni unikum glede ukinjanja muzeja nastanka svoje državnosti, so predlagali v sprejem dva sklepa, v katerih bi Državni zbor pozval vlado, naj ustavi združevanje muzejev v nov javni zavod in uveljavi ustanoviteljske pravice. Oba sklepa je vlada z večino 9 proti šest preglasovala.
Ministrica Asta Vrečko, ki sicer prihaja iz stranke Levica, katere poslanec je v Državnem zboru pred časom osamosvojitev označil za kontrarevolucijo, ki je nategnila narod, od česar se stranka sicer ni javno ogradila, je bila ogorčena že zaradi naslova seje, v katerem je omenjena likvidacija muzeja slovenske osamosvojitve.
Z združevanjem muzejev po njenem prepričanju muzejske razstave iz časa slovenske osamosvojitve krepijo, ne pa ukinjajo, izpostavila je tudi, da je že ob ustanovitvi muzeja le tej nasprotoval del stroke. Prostor na Poljanski cesti, ki je bil predviden za ta muzej, naj bi nujno potreboval Arhiv Republike Slovenije, z združitvijo pa naj bi se izognili podvajanju dela kustosov, ki bo tako lahko bolj sistematično.
Poslanci koalicije so nato v razpravi poudarjali, da imamo v Sloveniji že serijo muzejev, ki obeležujejo obdobje osamosvojitve, med drugim park vojaške zgodovine v Pivki, pa muzeja na to temo v Celju in Mariboru ter Muzej novejše zgodovine. Slišali smo lahko tudi, da ob vsaki desetletnici od osamosvojitve potekajo tudi tematske razstave na temo osamosvojitve in da je tema več kot dovolj jasno predstavljena tako v šolskem sistemu kot v muzejskih zbirkah.
Da je argument s prostori privlečen za lase, je poudaril direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman, ki je opozoril, da prav Ministrstvo za kulturo blokira obnovo južnega trakta iste stavbe na Poljanski cesti. Dežman je poudaril tudi, da je v Muzeju novejše zgodovine temu obdobju namenjenih zgolj 8 sob in da Muzej novejše zgodovine na tem področju deset let ni delal praktično ničesar do nastopa njegovega mandata. Direktor Muzeja slovenske osamosvojitve, Željko Oset, k temu dodaja, da sistematike pri prikazovanju gradiva iz časa osamosvojitve enostavno nimamo.
Tako kot mnogi razpravljavci, je opozoril tudi na pomanjkanje znanja s tega področja med slovensko mladino, kar so sicer poslanci koalicije označili za žalitev slovenskega šolskega sistema. Predsednik prve osamosvojitvene vlade in predsednik VSO Lojze Peterle je opozoril na nemaren institucionalni odnos do slovenske osamosvojitve in aktualno dogajanje primerjal s poskusom ukinitve Muzeja Solidarnosti na Poljskem, kar bi bilo za Poljake povsem nepredstavljivo.
Kam naj pelje svoje otroke, če jih želi poučiti o osamosvojitvi, o kateri, kot spoznava pri lastnih otrocih v praksi, slovenska mladina v šoli dejansko izve zelo malo, se je vprašal poslanec NSi Janez Žakelj, ki je pred sejo opozoril tudi na novelo zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo, s čimer želijo v NSi omogočiti, da se odškodnine, ki jih prejemajo za žrtvovanje njih samih oz. njihovih svojcev, v vojni za Slovenijo ne bi štele v dohodnino in premoženje pri odmeri pravic iz javnih sredstev. S tem bi pokazali, da kot družba cenimo njihovo žrtev in smo zanjo neizmerno hvaležni ter da njihov pogum ne bo nikoli pozabljen, še opozarja Žakelj.
https://twitter.com/NovaSlovenija/status/1589593246568964097
Ukinitvi osamosvojitvenega muzeja nasprotuje tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je že napovedal, da se bo o tem pogovoril s predsednikom vlade Robertom Golobom. V Novi Sloveniji pa v primeru, da bo do ukinitve dejansko prišlo, napovedujejo interpelacijo zoper kulturno ministrico Asto Vrečko.
Pri tem gre omeniti, da velika večina Slovencev, po anketi, ki jo je ob 30. obletnici osamosvojitve pripravila agencija Episcenter za Domovino, 92 % želi živeti v neodvisni in samostojni Republiki Sloveniji. Jugonostalgikov, čeprav glasnih, je tako manj kot 10 %. Jih je pa največ prav med volivci Levice, od koder prihaja kulturna ministrica, ki ukinja Muzej slovenske osamosvojitve. Med ljudmi, ki jih ljudje najbolj povezujejo s slovensko osamosvojitvijo, pa so večinoma tisti, ki pripadajo drugemu političnemu polu, konkretno: Lojze Peterle, Jože Pučnik, Janez Janša, Ivan Oman in Milan Kučan. Večina od njih pri aktualni koaliciji ni posebej cenjena.
V navedeni anketi je sicer osamosvojitev kot najbolj prelomen dogodek v slovenski zgodovini od navedenih štirih navedlo 59 % sodelujočih, 30 % je izbralo NOB, 8 % vstop Slovenije v EU in 3 % vstop Slovenije v NATO.
Pred sejo so tiskovno konferenco na to temo skupaj s predsednikom Združenja za vrednoten slovenske osamosvojitve, Lojzetom Peterletom, pripravili tudi v Novi Sloveniji.
Če se je še pred sejo zdelo, da gre za poskus radikalne stranke Levica, da bi slovensko osamosvojitev kar se da omalovaževali, se je med samo sejo pokazalo, da je proti-osamosvojitvena drža lastna celotni koaliciji, nekateri poslanci drugih koalicijskih strank pa so bili v zaničevanju osamosvojitve celo radikalnejši od ministrice Aste Vrečko, ki zagotavlja, da bodo muzejske zbirke bolje zaživele v združenem muzeju.
Takšno vrednostno stališče koalicijskih politikov pa je v nasprotju z večinsko vrednotno opredelitvijo slovenskega naroda. V reprezentativni anketi ob 30. obletnici osamosvojitve je namreč osamosvojitev Slovenije na prvo mesto prelomnih dogodkov postavilo 59 % Slovencev.
V SDS, ki je sejo sklicala, so prepričani, da gre pri ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve za podcenjujoč odnos do ključnega obdobja slovenske osamosvojitve. A že glede tega med poslanci ni bilo čutiti enotnega mnenja, saj smo lahko iz koalicijskih vrst slišali tudi, da je Slovenija nastala že leta 1945, na kar je kar nekoliko v zraku izviselo vprašanje, kako to, da se je potemtakem leta 1991 morala osamosvojiti in demokratizirati.
Muzej, ki je nastal v času prejšnje vlade, naj bi bil osrednji muzej, ki bi ohranjal kolektivni spomin na te dogodke za sedanjost in prihodnost ter ponudil priložnost za razstavo tudi množico predmetov, ki so trenutno v depojih drugih muzejev. Predlagatelji seje, ki izpostavljajo, da je Slovenija svetovni unikum glede ukinjanja muzeja nastanka svoje državnosti, so predlagali v sprejem dva sklepa, v katerih bi Državni zbor pozval vlado, naj ustavi združevanje muzejev v nov javni zavod in uveljavi ustanoviteljske pravice. Oba sklepa je vlada z večino 9 proti šest preglasovala.
Ukinitev v imenu racionalizacije in "stroke"
Ministrica Asta Vrečko, ki sicer prihaja iz stranke Levica, katere poslanec je v Državnem zboru pred časom osamosvojitev označil za kontrarevolucijo, ki je nategnila narod, od česar se stranka sicer ni javno ogradila, je bila ogorčena že zaradi naslova seje, v katerem je omenjena likvidacija muzeja slovenske osamosvojitve.
Z združevanjem muzejev po njenem prepričanju muzejske razstave iz časa slovenske osamosvojitve krepijo, ne pa ukinjajo, izpostavila je tudi, da je že ob ustanovitvi muzeja le tej nasprotoval del stroke. Prostor na Poljanski cesti, ki je bil predviden za ta muzej, naj bi nujno potreboval Arhiv Republike Slovenije, z združitvijo pa naj bi se izognili podvajanju dela kustosov, ki bo tako lahko bolj sistematično.
Poslanci koalicije so nato v razpravi poudarjali, da imamo v Sloveniji že serijo muzejev, ki obeležujejo obdobje osamosvojitve, med drugim park vojaške zgodovine v Pivki, pa muzeja na to temo v Celju in Mariboru ter Muzej novejše zgodovine. Slišali smo lahko tudi, da ob vsaki desetletnici od osamosvojitve potekajo tudi tematske razstave na temo osamosvojitve in da je tema več kot dovolj jasno predstavljena tako v šolskem sistemu kot v muzejskih zbirkah.
Osamosvojitev sistematično zapostavljena
Da je argument s prostori privlečen za lase, je poudaril direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman, ki je opozoril, da prav Ministrstvo za kulturo blokira obnovo južnega trakta iste stavbe na Poljanski cesti. Dežman je poudaril tudi, da je v Muzeju novejše zgodovine temu obdobju namenjenih zgolj 8 sob in da Muzej novejše zgodovine na tem področju deset let ni delal praktično ničesar do nastopa njegovega mandata. Direktor Muzeja slovenske osamosvojitve, Željko Oset, k temu dodaja, da sistematike pri prikazovanju gradiva iz časa osamosvojitve enostavno nimamo.
Tako kot mnogi razpravljavci, je opozoril tudi na pomanjkanje znanja s tega področja med slovensko mladino, kar so sicer poslanci koalicije označili za žalitev slovenskega šolskega sistema. Predsednik prve osamosvojitvene vlade in predsednik VSO Lojze Peterle je opozoril na nemaren institucionalni odnos do slovenske osamosvojitve in aktualno dogajanje primerjal s poskusom ukinitve Muzeja Solidarnosti na Poljskem, kar bi bilo za Poljake povsem nepredstavljivo.
Janez Žakelj: Kam naj o osamosvojitvi peljem poučiti svoje otroke?
Kam naj pelje svoje otroke, če jih želi poučiti o osamosvojitvi, o kateri, kot spoznava pri lastnih otrocih v praksi, slovenska mladina v šoli dejansko izve zelo malo, se je vprašal poslanec NSi Janez Žakelj, ki je pred sejo opozoril tudi na novelo zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo, s čimer želijo v NSi omogočiti, da se odškodnine, ki jih prejemajo za žrtvovanje njih samih oz. njihovih svojcev, v vojni za Slovenijo ne bi štele v dohodnino in premoženje pri odmeri pravic iz javnih sredstev. S tem bi pokazali, da kot družba cenimo njihovo žrtev in smo zanjo neizmerno hvaležni ter da njihov pogum ne bo nikoli pozabljen, še opozarja Žakelj.
https://twitter.com/NovaSlovenija/status/1589593246568964097
Ukinitvi osamosvojitvenega muzeja nasprotuje tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je že napovedal, da se bo o tem pogovoril s predsednikom vlade Robertom Golobom. V Novi Sloveniji pa v primeru, da bo do ukinitve dejansko prišlo, napovedujejo interpelacijo zoper kulturno ministrico Asto Vrečko.
Jugonostalgikov je v Sloveniji v resnici peščica, a je glasna
Pri tem gre omeniti, da velika večina Slovencev, po anketi, ki jo je ob 30. obletnici osamosvojitve pripravila agencija Episcenter za Domovino, 92 % želi živeti v neodvisni in samostojni Republiki Sloveniji. Jugonostalgikov, čeprav glasnih, je tako manj kot 10 %. Jih je pa največ prav med volivci Levice, od koder prihaja kulturna ministrica, ki ukinja Muzej slovenske osamosvojitve. Med ljudmi, ki jih ljudje najbolj povezujejo s slovensko osamosvojitvijo, pa so večinoma tisti, ki pripadajo drugemu političnemu polu, konkretno: Lojze Peterle, Jože Pučnik, Janez Janša, Ivan Oman in Milan Kučan. Večina od njih pri aktualni koaliciji ni posebej cenjena.
V navedeni anketi je sicer osamosvojitev kot najbolj prelomen dogodek v slovenski zgodovini od navedenih štirih navedlo 59 % sodelujočih, 30 % je izbralo NOB, 8 % vstop Slovenije v EU in 3 % vstop Slovenije v NATO.

Zadnje objave

Za ustavno večino razuma v prihodnjem mandatu
18. 2. 2025 ob 9:00

(Jugo)nostalgija
18. 2. 2025 ob 6:00

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi
17. 2. 2025 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi
17. 2. 2025 ob 12:00

Iz Ljubljane z ljubeznijo
17. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
18
FEB
20
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
10:30 - 12:00
FEB
20
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
18:00 - 20:00
MAR
01
MAR
03
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
18:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste
15. 2. 2025 ob 12:00

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič
15. 2. 2025 ob 9:00

Kartagina mora biti porušena
14. 2. 2025 ob 12:48
24 komentarjev
Johan
Mislim, da bi vsaj Kraševka, s svojo podpo, predlogu dala ustrezno težo ...
Kaj pa vem
O. Š. v Idriji lahko izzvzamemo, tam se kar potrudijo, da se o tem kaj pogovorijo, ponavadi pripravijo tudi lepo proslavo.
pozdrav
Ja, povsod po občinah so organizacije zveza borcev v katere se včlanjujejo tudi mlajši, ni pa dano, da bi se lahko včlanili v organizacije, ki spodbujajo vrednote slovenske osamosvojitve.
Neverjetno vlada na novo ustanavlja tri ministrstva, ukinja pa Muzej osamosvojitve.
Zakaj nihče ne izpostavalja dejstvo, da v muzeju novejše zgodovine ni ničesar o osamosvojitvi Slovenije.
Marija68
ZZB NOV dobivajo v primerjavi z osamosvojitvenimi organizacijami neprimerljivo večje vsote denarja pa lahko financirajo razne dogodke.
Kraševka
Ali ni to VELIKA DISKRIMINACIJA? Treba bo res povzdigniti glas in ZAHTEVATI ENAKOPRAVNOST !
Jožef
Da bomo vedeli, o čem govorimo, v učbeniku za gimnazije (za katerega imam podatek) Zgodovina 4 avtorjev Dolenca in Gabriča je osamosvojitvi in samostojni Sloveniji namenjenih zadnjih 6 strani od več kot 240. Za druge sedaj podatka nimam.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Jaz sem na zadnjem srečanju v VSO v LJ predlagal, da se VSO v LJ
še ojača in razširi z IZPOSTAVAMI VSO v vseh slovenskih okrajinah:
- VSO a Štajersko,
- VSO za Primorsko itd.
Da se ohranja polna resnica o dogajanjih 1988-1991.
In da se ohranja polna resnica o grožnjah nam Slovencev s strani
ex JLA IN NJIHOVIH LJUDI itd.
In o tem, kako se je večina ex KP, ZK ljudi le skrivala, čakala - kaj bo itd.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komunsocializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd.
Kraševka
Dober je vaš predlog.
Kaj pa vem
Tole pa zelo drži! Večina revolucionarnega vodstva se je varno skrivala v kočevskih gozdovih, svojo partizansko vojsko pa pošiljala v vnaprej izgubljene bitke. Posledica tega je bila množica požganih vasi, izgnanih ljudi, in nepotrebnih smrti med partizani. Ampak to morajo razčistiti sami, oddvojiti kolikor se pač da, partizanski boj od revolucije.
debela_berta
Ta tema je v vsakem muzeju in dobro predstavljena. Domovinčkarji in golobarji se pa že zmenite med sabo... kljukci
Kraševka
Ste med tistimi, ki se klanja le Titu in Jankoviču, ki jim Slovenija pomeni zelo malo, ali nič, saj ni njihova domovina.
Gorvel
To so ljubitelji p.tičev, zato jim ni za zamerit. Radi jih posnemajo, vendar bolj slabo, zato pa bolj kokodajsajo.
debela_berta
Jaz pa da se klanja Titu? In Jankoviču? 🤣🤣 kot Primorec?? Haha kake pokaš
MEFISTO
Debeli_berti, ti pa Primorc?! ...! Če si res, potem imajo pa prav oni, ki svetujejo, če vidiš Primorca in kačo: kačo pusti, Primorca.......!
MEFISTO
Tako temeljito so počistili za drugimi, da lahko v kratkem pričakujemo še preklic osamosvojitve in vdajo jugoslovanski vojski.
Kraševka
Ljubljana se je že predala Jugoslaviji. Vlado bi morali izseliti iz tega mesta.
Markec
Treba je dodati, da ni brez pomena razmišljati o posvetovalnem referendumu. To bi tudi bila priložnost, da se obelodani drža sedanje leve provinence v tistih časih. Prav gotovo pa tudi priložnost za prebujenje volilcev. Da se zopet sestavimo kot enotno narodno telo proti 10 do 15% nasprotnikom samostojne Slovenije, kot v tistih časih.
Treba je povedati mladinskim aktivistom na Ministrstvu za kulturo in še kje, da biti Slovenec v svoji državi pomeni ponos. Sami smo postavili okvir, naj ga nikar ne lomijo. Menda imajo toliko pameti, da bodo potem tudi sami hlapci drugim narodom in drugim gospodarjem. Komu služijo sedaj, ne vem. Zagotovo pa ne Narodu.
MEFISTO
Vedno sem trdil, da nas Golobovi vodijo v leto 1945.
Spomin zlate ribice, ki ga ima večina Slovencev, jim pri tem zelo pomaga.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Kakorkoli: izjemno pomembna in zgodovinsko dragocena OSAMOSVOJITEV
naše domovine in države R.SLOVENIJE - NI BILA PROJEKR EX KP, ZK LJUDI V R.S.
Lahko dokazljivo dejstvo..
NAJ KAR PREDS. B. Pahor IN OSTALI ex KP, ZK, SD ITD.
POVEDO KJE SO BILI IN KAJ SO POČELI - V LETIH 1988-1991.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komunsocializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd.
Andrej Muren
S takšnim početjem levičarji samo javno dokazujejo, koliko jim je do Slovenije. Spomnimo se na NOB, v Sloveniji so na vsakem vogalu spomeniki tej najbolj sramotni epizodi v slovenski zgodovini. Za največji slovenski zgodovinski dogodek pa je še en majhen muzej preveč. Koliko časa bomo še trpeli levičarje na oblasti?
rasputin
Mogoče mislijo razveljaviti osamosvojitev. Bomo spet SFRJ. Če ne po ozemlju, pa vsaj po ideologiji. Če nismo kaj spregledali in smo že tam.
Markec
1. Šolski sistem se dotakne osamosvojitve, vendar otroci ne začutijo narodnega ponosa in pomena tega prelomnega obdobja.
2. Logično, da je večina osamosvojiteljev na politični desnici, saj je komunistična levica ostro nasprotovala temu. Bolj preračunljivi levaki pa so celo varno počakali zunaj meja svoje domovine. O tem levi mladinci ne vedo nič, sicer bi vsaj rhlo pordeli.
3. Toliko sprenevedanja in zavajanja, kot ga spravijo skupaj nasprotniki lastne domovine, so sposobni le kolaboranti z agresorsko armado. Oz. njihovi potomci, navajeni privilegijev brez dela.
4. Ni me bilo strah za svoje življenje trideset let nazaj. Takrat sem poznal nasprotnika. Bojim se danes, ker potomci izgubljajo upanje, prihodnost pripada samo priviligiranim. Pokvarjeno pikajo lastno narodno telo in čakajo, da odmre korenina. Vendar zdravi del je preživel hude čase, upam, da bo tudi levi mračni zaton.
Kraševka
Se pridružujem vašemu mneju. Levica pomaga, da bi državi odmrle koreninie. To je res žalostno, ko vladajoči delajo proti SLOVENSKEMU narodu. Tudi jaz upam, da bodo "zdrava jedra obrodila sadove" in bomo Slovenci "stali inu obstali", kot si je že Trubar prizadeval.
Kozorog
Sovražniki slovenske osamosvojitve, pa tudi Musarca poveličujejo partizanski boj za "osamosvojitev" Slovenije, kar bi lahko bilo celo res, ampak (ta ampak je iz besednjaka levičarjev) prav komunisti so že pred koncem 2.SV razpustili slovensko partizansko vojsko in nekatere komandante ter prvoborce brezsramno pobili, ker so nasprotovali komunizmu in jugoslovenarski vojski pod vodstvom srbskih generalov. Prav ti generali in slovenski komunistični janičarji so na tleh Slovenije po vojni pobili preko 100.000 nasprotnikov nasilnega komunističnega režima iz Balkana. Zaradi svoje nasilnosti in srbske JNA je končno prišlo do razpada Jugoslavije, ki je bila ječa zasužnjenih ljudi. Žal pa smo Slovenijo samo osamosvojili, nismo pa je osvobodili predatorjev in plenilcev, ki so se združili pod nazivim svoboda, kako ironično in zopet so se teroristi iz celotnega Balkana združili v Ljubljani.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.