Cena, ki jo za afriške zmage in poraze plačujejo evropska mesta

Družba

Tomaž Kavčič

Komentarjev: 7
Navijaški izgredi v središču Bruslja (foto: Profimedia.si)

Ni se zgodilo prvič, zagotovo tudi ne zadnjič. Maroko je eno izmed največjih presenečenj tega svetovnega prvenstva, ki se odvija v Katarju. Ne samo na igriščih, med vidnejšimi so bili tudi na tribunah, kjer so njihovi navijači pripravljali, in bodo vsaj še na eni tekmi, izjemno vzdušje. Nič presenetljivega za tiste, ki že vrsto let spremljamo vzdušje na maroških stadionih v Casablanci, Tangerju in Rabatu.

A ta čustva, ki jih prinašajo zmage maroške reprezentance in nenazadnje tudi včerajšnji poraz v polfinalu svetovnega prvenstva, so pustile največje posledice predvsem v evropskih mestih, kjer je predvsem v Franciji in Belgiji doma velika maroška diaspora.

Tako je bilo že pred včerajšnjo tekmo mogoče zaslediti množice maroških migrantov na ulicah evropskih mest, od Milana in Pariza pa vse do Bruslja, ter posledično tudi incidente, ki se prej ali slej zgodijo, ko med seboj trčijo poraženi in zmagoslavni navijači, ko sta vmešana pirotehnika in seveda alkohol.

A huje kot včeraj ni bilo še nikoli, saj so že tako razgreta navijaška čustva še dodatno greli desetletja slabi odnosi med državama ter kolonialna preteklost.

Nič se namreč ne more primerjati z včerajšnjim polfinalnim porazom Maroka proti Franciji. Francoske oblasti so se že takoj po maroški uvrstitvi v polfinale bale dogajanja po sami tekmi, zato je bila policija v pripravljenosti. Oblasti so mobilizirale približno 10.000 policistov po vsej državi. Kar 5.000 jih je bilo delegiranih samo za območje Pariza. Ob tem je treba poudariti, da je Francija nekdanji kolonialni vladar Maroka in ima veliko maroško diasporo, ki po ocenah šteje okoli milijon ljudi, večina pa je skoncentrirana ravno v Parizu in na sredozemski obali.

“Naši maroški prijatelji, tako kot francoski navijači, so dobrodošli, da organizirajo zabavo, in naša naloga ni, da jim preprečimo veseljačenje po tekmi … vendar bo to moralo potekati pod visokimi varnostnimi pogoji,” je dejal francoski notranji minister Gerald Darmanin pred tekmo.

Najhuje v Montpellierju, umrl 14-letni deček

A nato je šlo vse skupaj svojo pot. Francija je večernem polfinalu nato Maroko premagala z 2 : 0 ter si zagotovila mesto v nedeljskem finalu proti Argentini. Zadetka Thea Hernandeza in Randala Kolo Muanija sta bila dovolj, da bo Francija branila naslov izpred štirih let.

Veseljačenje francoskih navijačev in žalost maroških je bila tako dovolj za to, da so se v večini francoskih mest zgodili hudi incidenti. Kljub pripravljenosti policije spopadov niso mogli ustaviti. V večino velikih mest so tako morale vstopiti posebne policijske enote za vzpostavljanje miru na ulicah.

Najhuje je bilo v Montpellierju, kjer so se zgodili nasilni spopadi med navijači na mestnem trgu Place de la Comédie. Skupine nasprotnih navijačev so metale pirotehniko drug v drugega, policija je morala uporabiti solzivec. Posnetki prikazujejo moške, ki v barih pobirajo stole in jih mečejo.

Med spopadi v tem mestu na jugu Francije je bil ubit tudi 14-letni deček. V izjavi, ki jo je izdal lokalni vladni urad, je navedeno, da je dečka nasilno zbil avto. 

14-letni deček je bil del velike skupine navijačev Maroka, ki so ropali po ulici Rue de la Mosson, ko so naleteli na belo kombi limuzino, skozi okno katere je plapolala francoska zastava. Skupina se je spustila na avto in poskušala lastniku iztrgati zastavo, ko je voznika zagrabila panika ter je naglo zavil, da bi zapeljal na nasproti vozni pas, in hitro pobegnil.

Več članov množice se ni moglo pravočasno odzvati in najstnika je zaneslo pod kolesa, pri čemer je utrpel hude poškodbe. Oblasti so potrdile, da so ga premestili v bližnjo bolnišnico, a je pozneje umrl.

Pestro tudi v drugih francoskih mestih in tudi v Bruslju

Nič drugače ni bilo niti v Nici, Parizu in Cannesu, kjer so se navijači obeh reprezentanc pretepali na ulicah, drug proti drugemu izstreljevali bakle in zažigali zabojnike za smeti na ulicah, medtem ko so policisti uporabljali pendreke in vodne topove, da bi zadušili nemire.

Po vsej Franciji je bilo aretiranih okoli 170 ljudi, med njimi tudi 40 takšnih, pri katerih so dobili nezakonito orožje.

Podobno je bilo tudi v Bruslju, kjer se je približno 100 maroških navijačev zbralo v bližini železniške postaje, s pirotehniko in drugimi predmeti so izzivali policijo, a so se nato hitro razšli, ko je bil uporabljen solzivec.

Maročani so za nerede skrbeli praktično po vsaki zmagi

Oba naroda, francoski in maroški, sta globoko prepletena s kolonialnimi vezmi in povojnimi tokovi delovne sile migrantov iz severne Afrike v Francijo. Delita zgodovino, ki je oblikovala njuni identiteti ter poskrbela za včasih zelo naelektren odnos med državama. To se je kot kaže prelilo tudi na ulice in se končalo z nasiljem.

Da gre tokrat za soočenje dveh skupin navijačev, ni dvoma, a Maročani so skrbeli za številne izgrede tudi po zmagah v četrtfinalu in osmini finala svetovnega prvenstva. V soboto, ko so njihovi nogometaši zmagali v četrtfinalu proti Portugalski, so navijači v Bruslju povzročili nerede, na Elizejskih poljanah v Parizu pa so se spopadli s policijo, uničevali avtomobile in izložbe trgovin.

Povezani članki

7 komentarjev

  1. Prav jim bodi Francozom, ki so imeli kolonije vsepovsod po svetu. Zdaj imajo brez števila migrantov iz nekdanjih kolonij, ki jih postopno izrivajo.
    Toda, zakaj moramo mi sprejemati migrante iz nekdanjih evropskih kolonij, če pa nikoli nismo imeli kolonij?
    Resnici na ljubo, tudi mi nismo povsem nedolžni, saj sodelujemo v Natovih napadalnih vojnah.

    • Slovenci smo, pravzaprav ŽRTVE teh migracij.

      Mi nismo nikoli okupirali drugih dežel, ampak smo bili OKUPIRANI.
      Okupirali so nas – Italijani, Nemci, kot tudi (Po 1.s. vojni so obljubljali zvezo enakopravnih držav, potem, pa je Slovenija bila priključena Kraljevini Jugoslaviji. Enako je bilo po 2.s. vojni, ko nas je zasedel Stalinov prijatelj-Tito) Srbi.

      Po osamosvojitvi smo dobili Samostojno državo in SLOVENSKO vojsko, pa so jo ob proslavi DRŽAVNOSTI – sredi Ljubljane, našo GARDO Srbi pljuvali. Ali je bil kdo kaznovan zaradi tega?
      NE. Kje so sodniki?
      To so manire prišlekov, pa naj pridejo iz Balkana, Afrike, ali Azije. Stoletja se ne bodo integrirali.

      Zakoni naj veljajo po vsej Evropi enako.
      Kdor razbija, krade in zmerja in pljuva, naj bo kaznovan, tako v Parizu, v Bruslju, kot tudi v Ljubljani!

      Ko smo za časa vlade JJ gledali USTAJNIKE- razgrajače, so v Ljubljani razgrajači vzklikali: “Ubi Janšu”!
      Poleg tega je bilo slišati še veliko drugih vzklikov v Srbščini. Marsikdo je pomislil, da smo še vedno OKUPIRANI.

      Naše US je temu reklo SVOBODA. Veliko ljudi pa to razume, da je to ANARHIJA, ki uničuje našo kulturo.

      Dostojno je potrebno požreti poraz, kot tudi (ne kot Titoisti, ki so 1945 navdušeni od zmage – celo pobijali) ZMAGO.
      Prav zmaga pokaže, ali je zmagovalec POŠTEN in kulturen, ali neobzirni kršilec zakona.

      • Spoštovana Kraševka!
        Že drugič vas moram spomniti, da se pravilno piše vstajniki in ne ustajniki.
        Nepoznavanje pravopisa namreč meče slabo luč na domoljubje in naredi domoljuba manj verodostojnega.
        Upam da se vas bo kaj prijelo.

  3. Bogdaj – dober dan vsem – vsem beročim in sodelujočim tu na OK portalu Domovine.
    Ker dokončujem
    mojo knjigo Orlih dr. J. E. Kreka seveda vem, da je rimska RKC
    že pred 1. vojno organizirala
    mednarodno katoliško zvezo – mladinsko – za TELOVADBO MLADIH, katere
    MEDNARODNIH KATOLIŠKIH TELOVDNIH NASTOPOV so se
    od 1920-1929 – UDELEŽEVALI – TUDI VRLI SLOVENSKI Orli dr. J.E. Kreka in dr. Korošca.
    v 1930. letih pa je organizirala t.i KATOLIŠKO AKCIJO – mednarodno.
    Da o PAPEŠKIH ENCIKLIKAH – niti ne pišem.
    No – nekašna – KATOLIŠKA PRENOVA – v Sloveniji in v EU – vsekakor – je nujna.
    Bolje pa bo,
    če bo potekala – na manj vseobsežno in trdo-katoliški način,
    na kakršen se je dogajala KATOLIZACIJA VELIKEGA DELA
    SLO JAVNEGA ŽIVLJENJA v Slovenji med letoma 1920 in 1940.
    Prenos
    prevelikega števila javnih zadev – na samo RK CERKEV – je bil verjetno med vojnama – kar pretiran (nune v zdravstvu itd.) in je deloma
    tudi vzbudil – nekaj odpora – med Slovenci brez smisla za vero – tedanjega časa.
    Jaz bom oz. že ustanavljam DOMOZNANSKO-DOMAČNOSTNA “SLOVENIANA” društva – ki bodo gojila normalno priznavajoč odnos do slo RK CERKVE – abrez težnj,
    da bii se strogo versko obarvalo – prav vse.
    Zadoščalo nam bo vodilo vrlega dr. A. MAHNIČA:
    “NIČ, KAR ČLOVEKA NE POBOLJŠUJE – NI DOBRODOŠLO”
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komun-socializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokiarne, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem. Moji KONTAKTNI podatki so na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJENE, resno sodelovanje: za
    razvoj pozitivnih vse- slovenskih domoznanskih društev, muzeji “ORLOV” itd.

Komentiraj