Celje ima novega škofa. Papež pa je še vedno samo en sam, opozarja Benedikt XVI.

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Celjska škofija je po dveh letih in pol vendarle dobila novega škofa. Papež Frančišek je na to mesto imenoval 57-letnega Korošca msgr. Maksimilijana Matjaža, dosedanjega profesorja Svetega pisma na Teološki fakulteti v Ljubljani.  

Papež Frančišek pa je edini papež, ki ga imamo, nekaterim, ki se obnašajo, kot da je papež še vedno Benedikt XVI., v odmevnem intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera sporoča sam Fančiškov predhodnik. 

Vsak intervju zaslužnega papeža Benedikta XVI. je zelo popularen in ima vedno veliko odzivov. Nič drugače ni bilo tudi pri 45-minutnem intervjuju, kjer so novinarji tega italijanskega časopisa 93-letnega upokojenega papeža obiskali na njegovem domu v vatikanskem samostanu Mater Ecclesiae.

V njem je prejel sedaj že legendarna vprašanja o umiku z vrha Katoliške cerkve pred osmimi leti, odgovarjal pa je tudi na vprašanja o teorijah zarote zaradi odstopa, pa o Josephu Bidnu in Mariu Draghiju.

»Nimamo dveh papežev. Papež je en sam,« je po osmih letih, odkar ni več papež, v pogovoru dejal Benedikt XVI. Dodal je: »Odločitev je bila težka, vendar sem jo sprejel po temeljitem izpraševanju vesti, in še vedno sem prepričan, da sem se odločil pravilno.«

Zaslužni papež je dejal, da so nekateri njegovi »malce preveč "fanatični" prijatelji« še vedno jezni nanj in te odločitve nočejo sprejeti. Ob tem je seveda mislil na nekatere, ki naprej razlagajo teorije zarot, zakaj je odstopil: »Mnogi so govorili, da sem to storil zaradi škandala Vatileaks, drugi so menili, da je šlo za zaroto gejevskega lobija, spet tretji pa so domnevali, da je njegova odločitev povezana s padcem tradicionalističnega lefebvrovskega škofa Richarda Williamsona. Ti ljudje niso bili pripravljeni priznati zavestno sprejete odločitve. Toda sam imam povsem čisto vest.«
Zaskrbljen zaradi Frančiškovega obiska Iraka

Glede Frančiškovega potovanja v Irak, ki se začenja jutri, je dejal, da je precej zaskrbljen. »Potovanje je izjemno pomembno, toda žal je predvideno v izredno težkih časih, zaradi česar je tudi precej nevarno: iz varnostnih razlogov in zaradi epidemije koronavirusne bolezni,« a je Benedikt XVI. zagotovil tudi: »Frančiška bom nenehno spremljal v molitvi.«

Upokojeni papež pravi, da je sedaj, ko je njegovo življenje bolj umirjeno kot prej, na njegovem bralnem meniju tudi več političnih knjig. To je bil vzrok tudi za nekaj političnih vprašanj, ki so mu jih namenili v italijanskem časniku.

Glede novega predsednika italijanske vlade Maria Draghija je Benedikt XVI. izrazil upanje, »da bi mu lahko uspelo rešiti krizo«. Draghija je tudi označil kot človeka, ki ga zelo cenijo tudi v Nemčiji.

Biden je katolik, a trdno zasidran v dediščino Demokratske stranke


Pokomentiral je tudi drugega katoliškega predsednika ZDA po Johnu F. Kennedyju, Joea Bidna. »Res je, je katoličan in veren človek, ki osebno sicer nasprotuje splavu, kot predsednik pa je žal trdno zasidran v dediščino Demokratske stranke. Tudi glede teorije spolov nam njegovo stališče še ni povsem jasno«.

Še nekaj o novem celjskem škofu

Msgr. Maksimilijan Matjaž se je rodil 23. avgusta 1963 v Črni na Koroškem. Po osnovni šoli v Mežici je obiskoval srednjo ekonomsko šolo v Slovenj Gradcu. Opravil je tudi filozofsko-teološki študij na Teološki fakulteti v Ljubljani (1983-1988). V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1989 ter bil inkardiniran v nadškofijo metropolijo Maribor.

Od leta 1989 do 1991 je bil kaplan v Zrečah. Od leta 1991 do 1995 je študiral Sveto pismo na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu ter dosegel magisterij iz bibličnih ved. Študij je nadaljeval na Papeški univerzi Gregoriani, kjer je doktoriral iz biblične teologije leta 1998. Leta 2000 je študiral svetopisemsko arheologijo na Studium Biblicum Franciscanum v Jeruzalemu. Od leta 1998 je bil asistent na ljubljanski teološki fakulteti, od leta 2001 pa profesor-asistent na katedri za sveto pismo in judovstvo ter od leta 2011 izredni profesor za svetopisemske vede in judovstvo.

Od leta 2006 je bil član duhovniškega sveta nadškofije metropolije Maribor in od leta 2011 član kolegija svetovalcev. Bil je tudi duhovnik pomočnik v župniji Dravograd (1998-2010), v Zrečah (2010-2012), v pastoralni enoti Slovenj Gradec (2012-2013) in v župniji Šentilj (2013-2020). (povzeto po vaticannews.va)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

upanje
Plamen upanja in molitve
  • 01. 11. 2024
Zoran Janković, Magnifico, Robert Pešut
Brez Magnifica nam živeti ni
  • 08. 07. 2024
umetna oploditev
Otroci kot žrtve etičnega kolapsa ustavnih sodnikov
  • 04. 12. 2024