Britanskim konservativcem očitajo, da so "Veliko Britanijo naredili revnejšo od Slovenije". Gre Otočanom tako slabo ali nam tako dobro?

Privzeta profilna slika
Jani Lovšin
Vir: Zajem zaslona
POSLUŠAJ ČLANEK

"Veliko Britanijo smo naredili revnejšo od Slovenije. Je to slogan, s katerim boste zmagali na volitvah?" je vprašal Andrew Neil, otoška novinarska zvezda, enega od ministrov v vladi Rishija Sunaka – in ga s tem spravil v hudo zadrego. "Standard povprečne britanske družine se pomika pod standard slovenske. Je to velik uspeh trinajstega leta vladavine Torijcev? Uspelo vam je, da smo zdrsnili na standard Vzhodne Evrope," je nadaljeval.

Kot pišemo v komentarju, bi se morala Slovenija osredotočiti na dvig produktivnosti, kar je edini način za višanje plač v skladu z gospodarskimi zmogljivostmi. Za razliko od Slovenije, kjer so socialni korektivi prignani do zgornjih meja, pa bi Velika Britanija lahko več pozornosti namenila tudi prerazdelitvenemu delu enačbe.

Slovenija kot vzhodnoevropska država

Voditelj britanske televizije Channel 4 se je skliceval na analizo Financial Timesa iz lanskega leta, o kateri smo na Domovini že pisali. Analiza, ki primerja razpoložljive dohodke prebivalcev evropskih držav, izpostavlja v prvi vrsti nezavidljiv življenjski standard britanskega nižjega in srednjega sloja – in visoko neenakost –, za slovenskega bralca pa je še posebej zanimivo mesto, ki ga namenja Sloveniji.

Ta je izpostavljena kot država, kjer vlada nizka stopnja neenakosti in sorazmerno visok življenjski standard. Vsaj, če ga primerjamo z državami, ki so gospodarsko bolj razvite od Slovenije – ena od teh je Velika Britanija.

Slovenci smo torej v članku postavljeni kot zgled, kar pa voditelja Andrewa Neila ni ustavilo pred interpretacijo, s katero bi lahko kar najbolj očrnil britansko vlado. Ta gre nekako takole: Na otoku nam gre tako slabo, da nas prehiteva celo zakotna vzhodnoevropska država. "Mimogrede, Slovenija ni vzhodnoevropska država," je bil eden od odzivov. 

Že prihodnje leto bi lahko slovenski srednji sloj prehitel britanskega

Kaj je glavni poudarek analize Financial Timesa? Kot je zapisal njen avtor John Burn-Murdoch: "Dohodkovna neenakost v ZDA in Veliki Britaniji je tako velika, da so na eni strani najbogatejši zelo dobro situirani, na drugi strani pa imajo najrevnejši slabši življenjski standard od najrevnejših v državah, kot je Slovenija."

Razpoložljiv dohodek najbogatejših treh odstotkov Britancev zaostaja samo za dohodkom najbogatejših Nemcev in Norvežanov. Toda že pri srednjem (medianskem) dohodku zdrsnejo Britanci v primerjavi z ostalim svetom na 12. mesto, pri najrevnejših petih odstotkih pa na 15. mesto.

Čeprav je britanski BDP na prebivalca precej višji od slovenskega, je razpoložljiv dohodek najrevnejših Britancev (spodnjih petih odstotkov) za kar 20 odstotkov nižji kot pri nas. Če se bo trend nadaljeval, pa bo že kmalu, leta 2024, tudi slovenski srednji sloj premožnejši od britanskega – konec desetletja pa tudi poljski.

Analizo si lahko podrobneje ogledate v spodnji Twitter niti:

KOMENTAR: Jani Lovšin
Slovenija naj se osredotoči na dvig produktivnosti, Velika Britanija pa ob tem tudi na krepitev socialnih korektivov

Življenjski standard je v največji meri odvisen od dveh stvari: moči gospodarstva in vloge države, ki s socialnimi programi in redistribucijo kroti razkorak med najbogatejšimi in najrevnejšimi in omogoča boljši standard predvsem revnejšemu sloju. Glede na to, da nas Britanci po BDP-ju na prebivalca in produktivnosti (oziroma dodani vrednosti na zaposlenega) prekašajo, gre vzrok za to, da živi slovenski nižji sloj bolje od britanskega, iskati v socialni naravnanosti našega socialno-tržnega modela.

Minimalna in povprečna plača

Razmerje med minimalno plačo (ki je odrejena s strani države) in povprečno plačo (ki je odvisna od razvitosti gospodarstva) je med državami Evropske unije najvišje prav v Sloveniji. To z drugimi besedami pomeni, da je minimalna plača v državah, ki so po gospodarski moči s Slovenijo primerljive, nižja kot pri nas; države, kjer je minimalna plača podobna kot v Sloveniji, pa nas po gospodarski moči presegajo.  Zaradi visokega skoka minimalne plače, ki jo je vlada povišala bolj, kot bi bilo to zaradi prilagoditve inflaciji potrebno, je pričakovati, da se bomo na prvem mestu še utrdili.

Vpliv redistribucije na neenakost

Slovenija sodi glede na glavni kazalnik dohodkovne neenakosti, Ginijev koeficient, med najbolj egalitarne države na svetu. Kar pa je predvsem posledica obsežne redistribucije. Pred davki in transferji Ginijev koeficient ni med najnižjimi, po davkih in transferjih pa pade za kar 45 odstotkov, kar je tretji največji padec med članicami OECD.

 

[%], Vir: OECD, lastni izračuni glede na Ginijev koeficient pred in po davkih ter transferjih (evropske članice OECD in ZDA)

Sklep

Zaključimo lahko, da bi se morala Slovenija osredotočiti na dvig produktivnosti, kar je edini način za višanje plač in s tem življenjskega standarda v skladu z gospodarskimi zmogljivostmi. Za razliko od Slovenije, kjer so socialni korektivi prignani do zgornjih meja, pa bi Velika Britanija lahko več pozornosti namenila tudi prerazdelitvenemu delu enačbe.

Kot so zapisali pri Umarju v Poročilu o produktivnosti 2022, je produktivnost ključna osnova za večjo materialno blaginjo prebivalstva. Slovensko gospodarstvo se razvija prepočasi, s preveč površinskimi procesi modernizacije in preobrazbe, ugotavljajo. "To se kaže v razmeroma počasnem zmanjševanju razvojnega zaostanka za povprečjem EU, ohranjanju velike razvojne vrzeli za državami vodilnimi inovatorkami in upadanju prednosti pred Višegrajsko skupino držav." Produktivnost je leta 2021 dosegla 84 odstotkov povprečja Evropske unije. S tem se je po več kot desetletju počasne rasti zaostanek Slovenije za povprečjem EU-ja šele vrnil na raven pred izbruhom gospodarsko-finančne krize leta 2008.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Delež mase plač sektorja država v bruto domačem proizvodu šesti največji v EU. »Morebiten dvig brez sistemske ureditve plač bi le povečal tveganja za javne finance,« ocenjujejo v Fiskalnem svetu
  • 07. 02. 2024
Inflacija višja od EU, primanjkljaj v zadnjem četrtletju 429 milijonov evrov. Ekonomisti kritični
  • 29. 03. 2024
Pri nas oktobra inflacija pri skoraj 7 odstotkih. Za evrsko območje strokovnjaki napovedujejo 3,2-odstotno.
  • 30. 10. 2023