Boštjančičevo kreativno računovodstvo ne bo odobreno ne v EU ne v Natu

Napoved vlade o letošnjem zvišanju obrambnih izdatkov na dva odstotka bruto domačega proizvoda je morda obetavna za sistem nacionalne varnosti in za zagotavljanje večje odpornosti države. Toda način, na katerega namerava vlada to izpeljati, vzbuja številne pomisleke in dviguje obrvi v strokovni javnosti. Gre za »kreativno računovodstvo« na škodo obrambnega sistema, ki ne bo odobreno ne v Evropski uniji ne v Natu, je neposreden nekdanji obrambni minister Jelko Kacin. Tudi obramboslovka Jelena Juvan opozarja: zavezništvo ima svojo metodologijo in Slovenija ne more sama določati, kaj je obrambni izdatek in kaj ne.

Predsednik vlade Robert Golob in še nekateri ministri so pretekli teden ponosno napovedali: Slovenija bo cilj dveh odstotkov BDP za obrambne izdatke dosegla že letos, do leta 2030 pa bo že na treh odstotkih. A pri tem je vlada uporabila zanimiv manever: kljub tako imenovanemu »dvigu« izdatkov vsaj letos dodatnega denarja v ta namen sploh ne načrtuje.

Poskus obvoda

»To povečanje na dva odstotka letos ne pomeni, da bomo za obrambne izdatke namenili dodatna finančna sredstva, bomo pa ta sredstva, ki jih že namenjamo za določene infrastrukturne in druge obrambne namene, opredelili kot obrambne izdatke,« je na novinarski konferenci potrdil celo finančni minister Klemen Boštjančič.

»Dvig« obrambnih izdatkov torej ne bo pomenil dviga usposobljenosti Slovenske vojske in nadgradnje njenih zmogljivosti, pač pa bo vlada skušala zavezništvu kot obrambne izdatke prikazati tudi že obstoječe infrastrukturne, znanstvene in zdravstvene izdatke.

Kaj menijo slovenski obramboslovci in strokovnjaki? Bodo v Natu 'kupili' takšno kupčijo?