Blagoslov jedil - iskanje sodobnega človeka, ki presega okvir krščanstva
Kristjani na veliko soboto ves dan častijo Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo.
Poseben pomen ima tudi blagoslov velikonočnih jedil, ki se ga udeležijo tudi mnogi, ki sicer ne hodijo redno v cerkev in pridejo le k blagoslovu. To je svojevrsten fenomen, hkrati pa tudi priložnost za posredovanje usmiljenja, meni sociolog Igor Bahovec.
Kristjani k blagoslovu prinesejo jedila, ki imajo simboličen pomen: šunka ali drugi kos mesa predstavlja Kristusovo telo, hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Jajce simbolizira tudi zavetje in varnost, potica pa spominja na trnovo krono.
Mnoge župnije imajo na veliko soboto tudi pet in več blagoslovov velikonočnih jedil in ob vsakem je cerkev nabito polna ljudi (in košar). Ta dan cerkev obišče veliko več ljudi, kot sicer ob nedeljah, kar je svojevrsten fenomen.
Cerkev, ki blagoslavlja življenje ljudi in posreduje Božjo ljubezen
Sociolog Igor Bahovec pravi, da to v pomembni meri kaže, da želijo, da za praznike užijejo blagoslovljene jedi. "Zanje ima praznična jed, ki je blagoslovljena, poseben pomen, večjo vrednost, kot jed, ki je brez blagoslova. Morda sicer ne hodijo k maši, a vsaj ob tem dejanju se prepoznajo povezani s Cerkvijo - kot tisto, ki blagoslavlja življenje ljudi. To pa je Kristusova Cerkev," poudarja.
"V letu usmiljenja bi bilo dobro, da kristjani uvidimo, da je naš Bog bog usmiljenja, da smo grešniki, ki nas je Njegova ljubezen dvignila. Ne po naši zaslugi, ampak po ljubezni, ki človeka zajame in zaobjame, ki se usmili grešnika in ga dvigne. Kakšnega grešnika? Tistega grešnika, ki mu ni vseeno, ki ne zagovarja svojega grešnega mišljenja in delovanja, ampak mu je iskreno žal, hrepeni po tem, da bi se spokoril, da bi se nekdo sklonil nanj. Morda mnogi, ki pridejo v cerkev, kapelico ali drug prostor blagoslova jedi le za veliko soboto, ob drugih priložnostih Cerkve ne doživljajo in ne dojemajo tako," pravi sociolog in fizik.
Ljudi nagovoriti in jim prisluhniti brez obsojanja
Bahovec ob tem opozarja, da je blagoslov jedi edina priložnost v letu, da duhovniki spregovorijo nekaterim ljudem, ki drugače ne pridejo, zato je pomembno, kaj ob tej priložnosti povedo in na kakšen način to storijo.
Dober zgled za to je po njegovem mnenju dala sinoda o družini: "Usmiljenje je to, da se resnica pove z ljubeznijo, zato usmiljenje človeka pritegne, preoblikuje, dvigne in povabi k spreobrnjenju. Torej ne za sodbo, obsojanje, ampak sprememba, ki vabi k drugačnemu življenju."
Hkrati pa pravi, da je treba prisluhniti ljudem, ki v cerkev pridejo tako redko: "Tudi po njih srečujemo življenje, kot dejansko teče. Ti ljudje imajo neko sporočilo, ki mu je treba prisluhniti. Če se jim prisluhne, se jih posluša in se želi srečati z njimi, potem se spustimo v proces, da se drugega prizna. Ko pa se nekdo začuti in doživi priznanega, sprejetega, spoštovanega in ljubljenega, se bo v marsikom nekaj premaknilo."
Priložnost za gradnjo kulture bližine in posredovanja Božjega usmiljenja
"To papež - in mnogi drugi, tudi sociologi, imenujejo bratstvo, kultura bližine, pristno dialoško srečanje, pristna skupnost (pristno občestvo). Gre za iskanje in hrepenenje sodobnega človeka, ki presega okvir krščanstva," pravi.
Bahovec meni, da bi ob takem odnosu in drži marsikateri izmed teh "oddaljenih kristjanov", ki jih ni malo, na novo začutil vez s krščanstvom in svoje mesto v njem.
Blagoslov jedil je torej tudi izjemna priložnost, da se ljudem, ki redko pridejo k maši, posreduje tudi delček usmiljenja in blagoslova vsega dobrega v njihovih življenjih.
Zadnje objave
Občina in civilna iniciativa proti mali hidroelektrarni pri Hudičevi brvi
21. 7. 2026 ob 7:54
Princip skladiščenja ABC in določanje prioritet
21. 7. 2026 ob 6:00
Dizel dražji za več kot 13 centov, bencin za dobrih šest
20. 7. 2026 ob 18:08
Fajonova brez Sahela: zdaj jo čaka le še stara služba na RTV
20. 7. 2026 ob 16:15
Ko oblačila postanejo greh: EU je prepovedala uničevanje neprodane mode
20. 7. 2026 ob 15:51
Grčija zaključuje eno najtežjih gospodarskih poglavij
20. 7. 2026 ob 13:13
Ekskluzivno za naročnike
Princip skladiščenja ABC in določanje prioritet
21. 7. 2026 ob 6:00
Vzpon Islamske države (2. DEL): Abu Musab al Zarkavi – iz ene skrajnosti v drugo
20. 7. 2026 ob 9:00
Kako smo zidali hiše (1/10): Zgodba o sadovnjaku s kvadrovci in sto kubikih peska
19. 7. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.